Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (31.801-31.900)

  1. áborat, m. die Stabwurz (artemisia abrotanum), Medv. (Rok.); (abarat) Pohl., Mur., Cig., Jan.; — prim. nem. Aberraute, Abraute, stvn. avarūza, Mik. (Et.).
  2. ábota, f. 1) die Albernheit, die Thorheit; smešne navade in abote, Glas.; — 2) ein alberner, thörichter Mensch; ti si prava abota! Dol.; — iz nem.; prim. stvn. apah, verkehrt, Mik. (Et.).
  3. ábotən, -tna, adj. albern, thöricht; a. človek, abotne besede.
  4. ȃbranək, -nka, m. 1) das Blütenkätzchen der Haselstaude, des Nussbaumes, der Erle, des Fichtenbaumes u. dgl., Cig., Dol., Gor., BlKr.; — das Weinträubchen im Frühjahr, Fr.- C.; — ein kleines Träubchen: sami abranki visijo po trsju, jvzhŠt.; — 2) pl. abranki = zavrnki, zabrnki, das Zettelende bei den Webern, Cig.; — prim. brankelj, jabranek, obrencelj.
  5. ábranka, f. = abranek 1), Lašče- Erj. (Torb.).
  6. ábrotica, f. = aborat, Cig., Mik. (Et.).
  7. absolutīzəm, -zma, m. neomejeno vladarstvo, der Absolutismus.
  8. abstrākcija, f. die Abstraction, Cig., Jan., Cig. (T.); — prim. odmišljaj, odmišljanje.
  9. abstrāktən, -tna, adj. abstract, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  10. àče, conj. = ako, C., kajk.- Valj. (Vest.).
  11. ȃčəc, -čca, m. dem. ak, Valj. (Rad).
  12. àda, conj. also, nun, (tudi: adà, adȃ), Habd., kajk.- Valj. ( Kres VI. 342.).
  13. adȃmica, f. = Adamov krhelj, der Adamsapfel, M.
  14. adēnd, m. der Addend, Cel. (Ar.); — prim. seštevanec.
  15. adjūnkt, m. der Adjunct; — prim. pristav.
  16. administrācija, f. die Administration, Cig., Jan., nk.; — prim. uprava, upravništvo.
  17. admirāl, m. 1) najvišji dostojanstvenik pomorskega vojaštva, der Admiral; — 2) neki metulj, der Admiral (vanessa atalanta), Erj. (Ž.).
  18. ádra, f. der Fetzen, Z.; — ein weißes Kopftuch, Poh.- Zora; — prim. nem. Hader.
  19. adráš, m. die Stecheiche (quercus ilex), Medv. (Rok.); — prim. črnika.
  20. adrę̑səlj, -slja, m. 1) ajdi podoben plevel, der gemeine Knöterich (polygonum persicaria), Gor.- Levst. (Rok.); — 2) ajdov cvet, Levst. (Rok.); — prim. dresen.
  21. ádrica, f. dem. adra; ein weißes Kopftuch, Poh.- Zora.
  22. adrı̑ja, f. = ardrija, Gor.- Levst. (Rok.).
  23. ádrọ, n. der Siebboden, Jan., Rib.- M., Lašče; — prim. jadro, C.
  24. adȗt, m. 1) der Trumpf im Kartenspiel; — 2) navihan človek, Kr.; — iz fr. atout.
  25. aerodināmičən, -čna, adj. aerodynamisch, Cig. (T.).
  26. aerodināmika, f. dinamika zraka, die Aerodynamik, Cig. (T.).
  27. afēkt, m. močno čuvstvo, navdanje, der Affect; željni, jezni, aktivni, pasivni afekti, Lampe (D.).
  28. afektācija, f. die Affectation ( stil.), Cig. (T.); — prim. pačenje, prenavljanje.
  29. aforīstičən, -čna, adj. aphoristisch, Cig., Jan., nk.
  30. aforīzəm, -zma, m. der Aphorismus, Cig., Jan.
  31. 1. ága, f. = živ plot, SlGor.- C.; — iz nem. Hag.
  32. agāt, m. = ahat, Mur., Cig., Jan.; trdnjavski a., der Festungsachat, Erj. (Min.).
  33. agēnt, m. der Agent; — prim. opravnik.
  34. ȃgnəc, -gnəca, m. = jagnje, ogr.- C., Mik.
  35. ágnje, n. = jagnje, Jarn.
  36. ágres, m. = kosmulja, die Stachelbeere (ribes grossularia), Mur.; (agras), Tuš. (R.); — iz avstr.-nem. agras; prim. srlat. agresta, Mik. (Et.).
  37. ahà, interj. tako vzklikujemo z zadovoljstvom, kadar kaj razumemo, spoznamo, najdemo, ah! aha, tako je! aha, ali sem te zalezel!
  38. ahačȗra, f. neka hruška, Kr.- Valj. (Rad).
  39. áhanje, n. das Aechzen, Zora.
  40. ahȃt, m. der Achat, Dalm., Jap., nk.; grozdasti a., der Traubenachat, Cig.
  41. áhati, -am, vb. impf. ächzen, C.
  42. ȃhker, -rja, m. 1) das aus dem Dache hervorragende Fenster, Z.; — 2) die Warte, Meg.; — 3) sobi podoben prostor v gospodarskem poslopju, kjer hranijo razne reči, jvzhŠt.; — prim. nem. Erker, kor.-nem. a'ker.
  43. áhkerəc, -rca, m. dem. ahker, das hervorragende Dachfensterlein: na strehi so ahkerci ("Aerker"), Hip. (Orb.); naše hčere so, kakor izrezani ahkerci, Dalm.
  44. ȃhla, f. die Hechel, Z.; nav. pl. ahle, Gor.; na ahlah ali grebenih, Trub. (Post.); — iz nem.
  45. ahlȃnčən, -čna, adj. aus gehecheltem Spinnhaar: ahlančno platno, Dol.- Levst. (Rok.), Gor.
  46. ahlȃnəc, -nca, m. gehecheltes Spinnhaar, Dol.- Levst. (Rok.); — prim. ahlati.
  47. ahláti, -ȃm, vb. impf. hecheln, Cig.; — iz nem.
  48. ahromātičən, -čna, adj. brezbarven, achromatisch, Cig. (T.), nk.
  49. ȃj, interj. 1) ei, C.; wohlan: aj, izkaži drugako svoje bogastvo, Krelj; — 2) = joj: aj meni, Boh.; = oj: Aj ti moj zeleni vrtec, Npes.- Levst. (Rok.).
  50. ȃjati, -am, vb. impf. im Bette liegen, schlafen (v otročjem govoru); Ajaj, ajaj sinek zlati, Str.
  51. ȃjčkati, -am, vb. impf. dem. ajati.
  52. ȃjda, f. der Buchweizen (polygonum fagopyrum); čebele pošiljati v ajdo, t. j. na ajdovo pašo, Por.; nora a., das tatarische Heidekorn (p. tataricum), Z.; — prim. nem. der Heiden.
  53. ȃjdina, f. 1) = ajda, Mur., Št.- Cig., Jan.; — 2) neka trava, Fr.- C. (menda = gemeiner Knöterich [polygonum] Levst. [Rok.]); — prim. hajdina.
  54. ajdı̑nka, f. neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  55. ȃjer, -rja, m. die mit Dunst erfüllte Atmosphäre: od ajerja ne vidim morja, Notr.- Levst. (Rok.), Štrek.; — prim. gr. ἀήρ, stsl. aerъ.
  56. ȃjkati, -am, vb. impf. = ajčkati, C.
  57. ȃjs, interj. tako se reče vpreženemu volu, ako mu je na levo iti, Mur., SlGor., jvzhŠt.; ajs k sebi! drugod samo priganjajo s to besedo, Fr.- C., Lašče- Levst. (Rok.); — tudi: ájs.
  58. ȃjsati se, -am se, vb. impf. = rsati se, jvzhŠt.
  59. ȃjsən, -sna, m. das Hinundherwetzen mit dem Gesäß: kakšen ajsen imate! — pravijo nemirnim otrokom, Dol.- Levst. (Rok.) — prim. ajsati se.
  60. ȃjskati, -am, vb. impf. dem Ochsen "ajs" zurufen, Mur., C.
  61. ȃjsnati, -am, vb. impf. wetzen, kratzen, Dol.- C.; — a. se = ajsati se, Lašče- Levst. (Rok.).
  62. ȃk, m. 1) der Haken, Mur.; drog, ki se rabi pri plavljenju drv, Polj.; — der Kettenhaken, BlKr.; — der Eckzahn (der Pferde), V.-Cig.; — 2) die Schifferstange, Mur.; — 3) die Felsen- oder Bergspitze; Z., Gor.; — prim. nem. Haken.
  63. akadēmičən, -čna, adj. akademisch, Cig. (T.), nk.
  64. akademı̑ja, f. višje učilišče ali učenjaško društvo, die Akademie.
  65. akademı̑jski, adj. akademisch, Akademie-; akademijska šola, Navr. (Let.).
  66. akadēmik, m. der Akademiker, Cig., Jan., Cig. (T.).
  67. akadēmiški, adj. akademisch, nk.
  68. akcidēncija, f. die Accidenz ( phil.), Lampe (D.); — prim. pritika.
  69. akcijonár, -rja, m. der Actionär, Jan.; — prim. delničar.
  70. aklọ̀, n., Krelj, Dol., pogl. jeklo.
  71. àkọ, conj. 1) wenn, wofern; ako Bog da, so Gott will; ako vzmoreš, wenn du können wirst; ako je korenina sveta, svete so tudi veje, Met.; Ako spava, Naj bo zdrava Ak' me skuša, nič ne de, Preš.; sadje je les, ako ni kruha vmes, Npreg.- Jan. (Slovn.); — ako ne, wo nicht, sonst; — ako tudi, ako prav, obgleich, obschon; — 2) ob, Krelj, Rec.
  72. akoprȃm, conj. = akoprem, Levst. (Sl. Spr.).
  73. akoprẹ̑m, conj. obgleich, obschon, Habd.- Mik.; — po nem. "wenn gerade", Mik. (V. Gr. IV. 79.).
  74. akōrd, m. der Accord; — prim. sozvok.
  75. ākt, m. 1) der Actus ( phil.), Cig. (T.); — der Act (eines dramatischen Werkes), nk.; prim. dejanje; — 2) akti, die Acten, nk.; prim. pismo, spis.
  76. aktuālən, -lna, adj. actuell, ( phil.), Cig. (T.).
  77. akūstičən, -čna, adj. akustisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  78. akūstika, f. die Akustik; — prim. zvokoslovje.
  79. àla, interj. 1) holla! auf! ala junaci! ala na noge! — = aufgeschaut! ala, zdaj gredó! — 2) alà, ach! (o nevolji): ala si ti siten! ala, kaj si storil! BlKr., (o začudbi): ala je to lepo! ala dobrega človeka! BlKr.
  80. alabȃrda, f. die Hellebarte, Cig.
  81. albīn, m. = belin 1), Cig.
  82. albīt, m. der Albit ( min.), Cig. (T.); — prim. belec 5).
  83. ālbum, m. v knjigo zvezani listi s slikami, imeni itd., das Album.
  84. aldomáš, m. ein Geschenk, besonders an Getränk, den Arbeitern nach vollendeter Arbeit gegeben, Habd., vzhŠt.- C., kajk.- Valj. (Rad); — iz magy. áldomás, Mik. (Et.); prim. likof.
  85. alegōričən, -čna, adj. allegorisch, Jan., nk.
  86. alegorı̑jski, adj. allegorisch, Cig., Cig. (T.).
  87. aleksandrīn, m. der Alexandriner, (neka vrsta stihov), Jan., Cig. (T.).
  88. aleksandrīnəc, -nca, m. = aleksandrin, nk.
  89. alelúja, I. interj. alleluja! — II. subst. f. 1) das Alleluja; alelujo peti; veselo alelujo komu voščiti; — 2) neka velikonočna jed: repni olupki, posušeni, stolčeni ali zrezani, na svinjski juhi kuhani, Kr.
  90. ālga, f. die Alge; sladkovodne, morske alge, Tuš. (R.).
  91. ālgebra, f. računstvo s pismenkami, die Algebra.
  92. algebrājski, adj. algebraisch, Cig., Cel. (Ar.).
  93. alhimı̑ja, f. = alkemija, Cig. (T.).
  94. àli, conj. 1) oder; prinesi mi vina ali piva, kar rajši hočeš; jaz ali ti, eden naju mora iti; — sonst, plačaj, ali bo druga; — ali — ali, entweder — oder; nam je ali častno zmagati ali častno umreti; — 2) "ali" je vprašalna besedica v direktnem in indirektnem vprašanju: ali prideš nocoj k nam? vprašal me je, ali (ob) sem zadovoljen s službo; ali — ali? v dvojnem vprašanju: ali boste odgovarjali, ali mislite, da bode bolje, ako boste molčali? — ali pa? wirklich? — 3) v vzkliku: ali bo gledal! der wird Augen machen! ali zna lagati! das heiße ich lügen! ali si pameten! ( iron.) wie bist du doch thöricht! — 4) ali? ali da? (alita, alite)? gelt? Jan., M., SlGor.- C.; prim. jeli; — 5) doch, aber; veliko sveta sem prehodil, ali kaj tacega nisem videl nikjer; — 6) alì, za nikalnimi vprašanji: doch, ja, jawohl, Met., Dol.; nesi li bil v cerkvi? — ali! Lašče- Levst. (Rok.).
  95. àliboj, conj. = ali 1) in 2), Rez.- Baud.
  96. aligācijski, adj. a. račun, die Alligationsrechnung, Cel. (Ar.).
  97. aligātor, -rja, m. der Alligator, Jan., Erj. (Ž.).
  98. ālk, m., pl. alki, die Alken: veliki a., der große Alk oder nordische Pinguin (alca impennis), Erj. (Ž.).
  99. alkālije, f. pl. Alkalien, Cig. (T.).
  100. alkālijski, adj. alkalisch, Cig. (T.).

   31.301 31.401 31.501 31.601 31.701 31.801 31.901 32.001 32.101 32.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA