Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (31.701-31.800)

  1. žvekȃvka, f. (mišca) ž., der Kaumuskel, Erj. (Som.).
  2. žvę̑kavt, m. 1) der Kauer, Cig.; — 2) ein lästiger Schwätzer, Z.
  3. žveketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. 1) kleinweise kauen, C.; — 2) schwätzen, Fr.- C.
  4. žvę́kljast, adj. teigicht: ž. kruh, Z.
  5. žvekljáti, -ȃm, vb. impf. kauen, Z.
  6. žvekútati, -am, vb. impf. = žveketati, C., Z.
  7. žvelíncati, -am, vb. impf. kleinweise kauen und beißen, C.
  8. žvelíniti, -ı̑nim, vb. impf. = žvelincati, Hal.- C.
  9. žveljáti, -ȃm, vb. impf. 1) langsam kauend essen, ungeschickt essen, C.; — 2) langweilig, saumselig etwas thun, C.
  10. žveljàv, -áva, adj. langsam beim Essen, C.
  11. žveljȃvəc, -vca, m. ein langsamer Esser, C.
  12. žveljkáti, -ȃm, vb. impf. = žvelincati: On ga (mesa) ne žveči, ga ne žveljka, Ga prekucne, da velja, Npes.-K.
  13. žvę́nčati, -ím, vb. impf. = zvenčati, klingen, Mur., C., Met.
  14. žvę́ngəlj, -glja, (-gəljna), m. der "Schwengel", Mur., C.; — der Eiszapfen, Mur., C.; — iz nem.
  15. žvènk, žvę́nka, m. der Klang, Mur., Cig., Jan.; ta denar nima pravega žvenka, Cig.
  16. žvę́nkati, -am, vb. impf. klingen, C.
  17. žvę́nkəlj, -klja, (-kəljna), m. = žvengelj, der Glockenschwengel, Cig., C., M.; zvonec brez žvenkeljna, Ben.- Kl.
  18. žvenkèt, -ę́ta, m. das Geklingel, das Geklirre, Jan., nk.; mečev se čuje žvenket, Zv.
  19. žvenketȃnje, n. das Klingeln, das Klirren; ž. orožja.
  20. žvenketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. klingeln, klirren.
  21. žvenkljȃnje, n. das Klingeln, das Geklingel; das Schellengeläute.
  22. žvenkljáti, -ȃm, vb. impf. klingeln, schellen.
  23. žveplár, -rja, m. 1) der Schwefelarbeiter, Cig.; — 2) rumeni ž., der Schwefelkäfer (cistella sulphurea), Erj. (Z.).
  24. žveplárnica, f. die Schwefelhütte, Cig.
  25. žvéplast, adj. schwefelicht.
  26. žvepláti, -ȃm, vb. impf. mit Schwefel behandeln, schwefeln; plesnjavo grozdje žveplajo; ž. čebelne roje, Navr. (Spom.).
  27. žvépləc, -pləca, m. das Sulfid, Cig. (T.); ogljenčev ž., der Schwefelkohlenstoff, DZ.
  28. žveplę̑n, adj. Schwefel-, schwefelig; žepleni cvet, die Schwefelblume, Erj. (Min.); žeplena kislina, die Schwefelsäure, Jan., Cig. (T.); žeplena sol, das Schwefelsalz, Cig. (T.); žvepleni vrelec, die Schwefelquelle, Jes.
  29. žveplę̑nast, adj. schwefelicht, Cig.
  30. žveplę̑nat, adj. schwefelig, schwefelreich, Cig., Jan.
  31. žvepleníca, f. das Schwefelhölzchen, Mur., Cig.
  32. žveplenı̑čar, -rja, m. der Schwefelhölzchenmacher, der Schwefelhölzchenverkäufer, Cig.
  33. žvepleníti, -ím, vb. impf. = žveplati, Cig.
  34. žveplę́nka, f. das Schwefelhölzchen.
  35. žveplenokísəł, -sela, (-sla), adj. schwefelsauer, Cig.
  36. žveplenorumèn, -éna, adj. schwefelgelb.
  37. žveplę́nski, adj. schwefelig, vzhŠt.; ž. ogenj, Jsvkr.
  38. žveplíce, f. pl. das Schwefelbergwerk, C.
  39. žveplíti, -ím, vb. impf. = žveplati, schwefeln, Cig., Jan., Cig. (T.); grozdje ž., Levst. (Rok.); sode, vino ž., Cig.
  40. žvepljénje, n. die Schwefelung, Cig.
  41. žvéplọ, n. der Schwefel; z žveplom kaditi kaj; — prim. stvn. suëfal, Mik. (Et.).
  42. žveplobljúvən, -vna, adj. ž. ognjenik, der Schwefelkrater, Cig. (T.), Jes.
  43. žvéplov, adj. Schwefel-, Jan. (H.).
  44. žvéplovəc, -vca, m. das Sulfür, Jan. (H.).
  45. žvę̑rca, f. 1) die Wagenschmiere, vzhŠt.- C.; — 2) neka mešanica za črnjenje belih niti, die Schneiderschwärze, Dol.; — 3) psovka za človeka ali stvar, ki ni nič vredna, Levst. (Rok.); — iz nem. Schwärze.
  46. žvę̑rga, f. der Mauldrescher, ein lästiger Schwätzer, Cig., M., Gor.
  47. žvergálọ, n. der Schwätzer, M.
  48. žvę̑rgati, -am, vb. impf. plappern, plauschen, Cig., Jan.; — prim. žveriti.
  49. žvę́rgav, adj. plapperhaft, Cig.
  50. žvę́rgavəc, -vca, m. der Salbader, Jan.
  51. žvę́riti, -im, vb. impf. kauen, Vas Krn- Erj. (Torb.); krava staro usnje žveri, Polj.
  52. žvı̑glja, f. die Kothsuppe, Cig., Jan., Ravn.- M., BlKr.
  53. žvingljáti, -ȃm, vb. impf. klingeln, schellen: otroci z zvončki žvingljajo, BlKr.- C.; — zwitschern, vzhŠt.- C.; ptice žvingljajo, Glas.
  54. žvı̑plja, f. die Klinke, Jan., Laško ( Št.)- Glas.
  55. žvı̑rglja, f. der Hausröthling (silvia [motacilla] Tithys), Frey. (F.).
  56. žvı̑rkati, -am, vb. impf. platschen, plätschern: voda v škornjih žvirka, C.
  57. žvı̑zd, m. = žvižg, C.
  58. žvízdati, -am, vb. impf. 1) = žvižgati, SlGor.- C.; — 2) sauer sein: vino žvizda, SlGor.- C.
  59. žvı̑zdəc, -zdeca, m. = žvižgec, saurer Wein, C.
  60. žvı̑žg, m. der Pfiff; — das Pfeifen: loviti rake na žvižg, Erj. (Izb. sp.).
  61. žvı̑žga, f. das Gepfeife, C., SlN.
  62. žvižgáč, m. der mit dem Munde pfeift, der Pfeifer, Cig.
  63. žvížgalica, f. das Pfeifen, die Pfeiferei, Cig.
  64. žvižgȃłnica, f. die Pfeife: parna ž., die Dampfpfeife, DZ.
  65. žvižgálọ, n. die Pfeife: parno ž., die Dampfpfeife, Cig. (T.).
  66. žvížgati, -am, vb. impf. (ohne ein Instrument) pfeifen; Lepo je žvižgal ino pel, Npes.-K.; ž. komu kaj, jemandem etwas vorpfeifen; žvižgam si za kratek čas; pojdi rakom žvižgat! = geh zum Kuckuck! Žvižgaj, žvižgaj, črni kos! Npes.-K.; — veter žvižga skozi razpoke; — zischen: gad žvižga, kače žvižgajo; — svinčenke žvižgajo po zraku, mimo ušes.
  67. žvižgàv, -áva, adj. pfeifend: žvižgava raca = žvižgavka 2).
  68. žvížgavəc, -vca, m. 1) der mit dem Munde pfeift, der Pfeifer, Cig., Jan.; — 2) gad ž., die Zischnatter, Cig.; — 3) ein saurer Wein, C., Dol.- LjZv., jvzhŠt.; — 4) neka jed iz češpelj, Gor.
  69. žvížgavka, f. 1) die Pfeiferin, Cig.; — 2) žvižgȃvka, die Pfeifente (anas Penelope), Cig., Frey. (F.); — 3) denar, katerega botri svojim krščencem o veliki noči darujejo, Št.- Glas.
  70. žvı̑žgəc, -gəca, m. 1) der Pfiff, C.; — 2) ein saurer Wein, C.
  71. žvižgetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = žvižgljati, C.
  72. žvı̑žglja, f. eine Art Ente, C.
  73. žvižgljáti, -ȃm, vb. impf. pfeifen: Poslušam moj'ga, K' na polju žvižglja, Npes.-K.; — zwitschern, C., M.
  74. žvížgniti, žvı̑žgnem, vb. pf. einen Pfiff thun, Cig.; žvižgnil je svojemu konju, Let.
  75. žvížniti, žvı̑žnem, vb. pf. = žvižgniti, M.
  76. žvóknọ, n. das Ofenloch, Cig., Jan.; das Feuerloch, (tudi: žvoknọ̀) Valj. (Rad); — prim. žekno, žoltno.
  77. žvórəc, -rca, m. das Bohrerheft, C.
  78. žvrčȃnje, n. das Rieseln, Cig.
  79. žvŕčati, -ím, vb. impf. rieseln, Cig.; summen, Jan., Let.
  80. žvȓgla, f. = žvegla, C.
  81. žvrgláti, -ȃm, vb. impf. 1) rieseln, Cig.; — 2) orgeln, leiern, Mur., C.; trällern, wirbeln, Mur.; zwitschern, C., Z.; — prim. bav. schwegeln = pfeifen, Levst. (Rok.).
  82. žvrgolẹ̑nje, n. das Gezwitscher.
  83. žvrgolẹ́ti, -ím, vb. impf. zwitschern, trillern, wirbeln; — prim. žvrglati.
  84. žvrgolẹ́vati, -am, vb. impf. zu zwitschern pflegen, nk.
  85. žvr̀k, interj. platsch! C.
  86. žvŕkalica, f. die Spritze, C.
  87. žvŕkati, žvȓkam, vb. impf. spritzen, C.; po vodi ž., im Wasser pritscheln, Z.; — prim. švrkati.
  88. žvȓklja, f. der Quirl, der Sprudler, Cig., Kanalsko- Erj. (Torb.), Vod. (Izb. sp.).
  89. žvrkljáti, -ȃm, vb. impf. quirlen, Cig.
  90. à, conj. 1) aber, hingegen, nk., vzhŠt., BlKr., Notr.; ne pri nas, a pri vas, vzhŠt.; to pravi, a drugo misli, Notr.; strezi konju kakor prijatelju, a jaši ga kakor vraga, BlKr.; dela je dosti, a moža ni, da bi se ga lotil, Levst.- Jan. (Slovn.); Gorje mu, ki v nesreči biva sam! A srečen ni, kdor srečo vživa sam, Greg.; — a vendar, und doch, nk.; — 2) = in: tri a tri, Rez.
  91. 1. ȃ, interj. 1) ah! ei! (kadar se čudimo); a, kaj mi praviš! a, kaj pa delaš? — 2) ach! o! a moj ljubi oče! a moj dragi Bog! a lepa moja mati! Levst. (Rok.); a, moj človek! Prip.
  92. 2. à, interj. 1) bah! pah! (kadar nevoljno kaj odbijamo); a kaj boš to govoril! — 2) je nun; on rad pije vino: a Bog mu je blagoslovi! onda veli kralj: a slobodno! Prip.; a da, ja wohl! BlKr.
  93. abecę̑da, f. das ABC, das Alphabet, Mur., Cig., Jan., Vod., nk., po abecedi, in alphabetischer Ordnung, Cig.
  94. abecę̑dar, -rja, m. 1) der Abcschüler, Cig.; — 2) abecedár = abecednik 1), ogr.
  95. abecę̑darica, f. die Abcschülerin, Cig.
  96. abecę̑dej, m. = abecedar 1), Cig.
  97. abecę̑dən, -dna, adj. das ABC betreffend, ABC-, Mur., Cig., Jan.; abecedna knjižica, Danj.; abecedna vojska, der ABCkrieg, nk.; po abecednem redu, in alphabetischer Ordnung, Cig., nk.
  98. abecę̑dnica, f. 1) die ABCtafel, Cig., Jan.; — das ABCbuch, Cig.; — 2) = abecedarica, Mur.
  99. abecę̑dnik, m. 1) das ABCbuch, Cig., Ravn., Met., nk.; — 2) = abecedar, Mur.
  100. ábəł, -bla, m. der Brand bei Wunden, C.; — abel ("abu"), abel, abel! če si v glavi, pojdi v mozeg! abel, abel, abel! če si v mozgu, pojdi v kost! itd. (tako se zagovarja protin na Goriškem), SlN.; — prim. bav. afel, gegen Berührungen besonders empfindliche Stelle der Haut, avstr.-nem. Entzündung an einem äußerlichen Theile des Körpers; — prim. obel.

   31.201 31.301 31.401 31.501 31.601 31.701 31.801 31.901 32.001 32.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA