v (31.601-31.700)

31601. žółtav, adj. 1) gelblich, C.; — 2) ranzig, Pohl. (Km.); — ( pren.) žoltava bi bila za me, es wäre bös für mich, Zora; — ( nav. žaltav).
31602. žołtę̑ničav, adj. gelbsüchtig, Cig., Jan.
31603. žoltikovína, f. neka vinska trta, Hal.- Erj. (Torb.).
31604. žȏłtkavəc, -vca, m. ein kleines Geldstück, C.; der Groschen, ogr.- M.; ne li dva vrabca za eden ž. ("žukavec") odavajo? ogr.- Valj. (Rad).
31605. žołtoglàv, -gláva, adj. gelbköpfig, Jan.
31606. žołtoglȃvəc, -vca, m. der Gelbkopf, Cig.
31607. žołtorjàv, -rjáva, adj. gelbbraun, Cig., Jan.
31608. žołtosìv, -síva, adj. gelbgrau, Jan.
31609. žoltovína, f. der Ginster (genista tinctoria), Jan. (H.).
31610. žȏłve, f. pl. die Scropheln, M., C.; — prim. želva 2).
31611. žȏłvnat, adj. scrophulös, C.
31612. žȏłvnica, f. "trava za žolve", die Braunwurz (scrophularia), C.
31613. žǫ̑ve, f. pl., Jan., pogl. želve, žolve.
31614. žòvknọ, n., Dol., pogl. žvokno.
31615. žràv, žráva, adj. fressgierig, Cig.
31616. žrdovı̑nski, adj. = žrden: ž. trn, išči pod trn 2).
31617. žrẹ̑bčarstvọ, n. das Beschälwesen, Jan., nk.
31618. žrẹbčevína, f. das Beschälgeld, Cig.
31619. žrẹbljȃrstvọ, n. das Nagelschmiedhandwerk; — der Nägelhandel; ( nav. žeb-).
31620. žrẹ̑bovnica, f. die Losurne, DZ.
31621. žrjàv, -áva, m., Cv., pogl. žerjav.
31622. žrjȃvica, f., Cv., pogl. žerjavica.
31623. žȓnəv, -nve, f. die Handmühle, Cig., Jan.
31624. žrnǫ́vəc, -vca, m. das Heidekraut (calluna vulgaris), Rodik, Obrov, Pod Gradom- Erj. (Torb.).
31625. žrnovína, f. der Mühlsteinbruch, UčT.
31626. žrnovščák, m. der Treibstock für die Handmühle, Hal.- C.
31627. žȓnvi, m. pl. = žrnev, vzhŠt.- C.
31628. žȓtəv, -tve, f. = žrtva, nk.
31629. žȓtva, f. das Opfer, Cig., Jan., nk.; — ( fig.) das Opfer: ž. svobode, sužnosti, nk.; — stsl.
31630. žȓtvən, -tvəna, adj. Opfer-: žrtvena gostba, das Opfermahl, Cig. (T.).
31631. žȓtvenica, f. das Opfergefäß, Jan. (H.); — stsl.
31632. žȓtvenik, m. der Opferaltar, Cig., Jan., nk.; — stsl.
31633. žrtveníšče, n. = žrtvenik, Jurč. (Tug.).
31634. žrtvína, f. der Opfergegenstand, C.
31635. žrtvíšče, n. die Opferstätte, Zora- C.
31636. žrtvoljúbən, -bna, adj. opferwillig, nk.
31637. žrtvovȃnje, n. das Opfern, nk.; — die Aufopferung, nk.
31638. žrtvováti, -ȗjem, vb. impf. opfern, Jan., nk.; — ž. se, sich opfern, Jan., nk.
31639. žrtvovȃvəc, -vca, m. der Opferer, Jan.
31640. žȓv, -ı̑, f. die Gruft, BlKr.; — prim. žrh, žrg.
31641. žȓvən, -vna, m. = žrnev, Jan., BlKr.
31642. žrvnáti, -ȃm, vb. impf. = žrnati, auf der Handmühle mahlen, BlKr.
31643. žúgavəc, -vca, m. 1) der Droher, Cig., Jan.; — 2) der Zeigefinger, V.-Cig., C.; z žugavcem pod palcem pomencati, Glas.
31644. žȗkva, f. spanischer Ginster (spartium junceum), Mik., Medv. (Rok.); die Bandweide (salix vitellina), Z., Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.); — prim. it. giunco (Binse), Mik. (Et.).
31645. žúljav, adj. 1) schwielig; žuljave roke; — 2) langsam, langweilig, Jan.
31646. žúljavəc, -vca, m. der Langsame, der Zauderer, Guts.- Cig., Jan.
31647. žúljevka, f. der Gamander (teucrium chamaedrys), SlGor., ogr.- C.
31648. županováti, -ȗjem, vb. impf. = župan biti, nk.
31649. župánovka, f. = županja, Levst. (Rok.).
31650. župȃnstvọ, n. das Amt des župan, das Bürgermeisteramt.
31651. župnı̑jstvọ, n. das Pfarramt, nk.
31652. župnikováti, -ȗjem, vb. impf. Pfarrer sein, C., nk.
31653. župnikovína, f. die Pfarre, Raič, Trst. (Let.), Zora, SlN.- C.
31654. žȗpništvọ, n. die Pfarrerswürde, das Amt eines Pfarrers, Cv.
31655. žurževína, f. neka trta (= gned, Ip.), GBrda- Erj. (Torb.).
31656. žȗštvọ, n. der Wucher, C.; — prim. žuh.
31657. žuváje, f. pl. ( nam. žvaje, žvage), die Lade am Webstuhl, Bolc- Erj. (Torb.).
31658. žužàv, -áva, adj. langsam, C.
31659. žužȃvka, f. der Käfer, SlGor.- C.
31660. žužełkoznȃvəc, -vca, m. der Entomolog, Levst. (Nauk).
31661. žuževína, f. die Refoscorebe, C., Z.
31662. žužljàv, -áva, adj. saumselig, zauderhaft, Mur.- Cig., Jan.
31663. žužljȃvəc, -vca, m. der Zauderer, Mur.- Cig., Jan.
31664. žužljávost, f. die Saumseligkeit, die Zauderhaftigkeit, Cig.
31665. žužnjàv, -áva, adj. stammelnd, lispelnd: ž. glas, eine Zischelstimme, Cig.; lästig schwätzend, Z.
31666. žužnjȃvəc, -vca, m. der undeutlich, langsam redet oder saumselig arbeitet, Cig.
31667. žvádər, -dra, m. die Rindswamme, die Quabbe, Cig., C.
31668. žvȃg, m. der Feuerschwamm, Cig., Jan., C., Goriška ok., Banjščice- Erj. (Torb.); — prim. stsl.: svagarь jestь guba i trъstъ, Mik.
31669. žváge, f. pl., nam. žlage, Ravn.- M.
31670. žváje, f. pl., nam. žlage, Jarn., Mur.
31671. žvála, f. das Gebiss am Pferdezaum, Habd.- Mik., Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan., C.; tudi: pl. žvale, Mur., Cig., Jan., BlKr., Valj. (Rad), jvzhŠt.
31672. žvaláti, -ȃm, vb. impf. = žvaliti, BlKr.
31673. žváli, m. pl. = žvale, Cig., C.
31674. žváliti, -im, vb. impf. ž. konja, dem Pferde das Gebiss anlegen, Cig., C.
31675. žvȃłnik, m. das Kinneisen, C.
31676. žvaníkəlj, -klja, m. die Fetthenne (sedum), Jan., Medv. (Rok.); — prim. ženikelj.
31677. žvápiti, -im, vb. impf. kauend essen, mit vollem Munde o. ungeschickt essen: jesti in ž., Fr.- C.
31678. žvárast, adj. hart, zähe: žvarasto meso, Polj.
31679. žváriti, -im, vb. impf. schwer kauen (= po ustih valjati pa ne moči razžvečiti), Polj.
31680. žvę́čati, -ím, vb. impf. = zvečati, klingen, C., Mik.
31681. žvę̑čək, -čka, m. nekaj ožvečenega, Gor.
31682. žvę́čən, -čna, adj. zum Kauen dienend, Kau-: žvę̑čni poper, tobak, der Kaupfeffer, der Kautabak, Cig.
31683. žvę́čenje, n. das Kauen.
31684. žvečílọ, n. das Kauwerkzeug, Cig. (T.).
31685. žvę́čiti, -im, vb. impf. 1) kauen; skorjo kruha ž.; — 2) plauschen, schwätzen, Cig.
31686. žvę̑čnik, m. (zob) ž., der Kauzahn, Cig.
31687. žvę̑gla, f. die Hirtenpfeife; ž. stranščica, Raič ( Let.); — prim. stvn. suegala, suegila, die Schwegel, Mik. (Et.).
31688. žvegláč, m. der die Hirtenpfeife spielt, der Pfeifer, Cig.
31689. žveglár, -rja, m. = žveglač, C.; der Flötenspieler, ogr.- Valj. (Rad).
31690. žvegláriti, -ȃrim, vb. impf. auf der Hirtenflöte spielen, C., M.
31691. žvegláti, -ȃm, vb. impf. 1) auf der Hirtenflöte spielen, Cig., Jan.; — 2) schwätzen, plappern, KrGora.
31692. žveglȃvəc, -vca, m. der die Hirtenpfeife spielt, der Pfeifer, Cig., Jan.
31693. žvę̑glica, f. dem. žvegla.
31694. žvę́ka, f. die Plaudertasche, M.
31695. žvekáč, m. 1) der Kauer, Cig., Jan.; — 2) der Kläffer, Škrinj.- Valj. (Rad).
31696. žvekálọ, n. žvekala, die Kauwerkzeuge, Cig. (T.).
31697. žvekȃnje, n. 1) das Kauen; — 2) das Geschwätz, das Gewäsch, Cig.
31698. žvę́kast, adj. teigig: ž. kruh, Cig.
31699. žvekáti, -kȃm, žvę́čem, vb. impf. 1) kauen; — 2) schwätzen, C.
31700. žvekȃvəc, -vca, m. 1) der Kauer, Jan.; — 2) ein lästiger Schwätzer, Z.

   31.101 31.201 31.301 31.401 31.501 31.601 31.701 31.801 31.901 32.001  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani