Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (31.501-31.600)

  1. živinorę́ja, f. die Viehzucht.
  2. živinorę̑jəc, -jca, m. der Viehzüchter.
  3. živinorę̑jka, f. die Viehzüchterin.
  4. živinotȓžəc, -žca, m. der Viehhändler.
  5. živinozdrávən, -vna, adj. Thiere curierend: živinozdrȃvni kovač, der Curschmied, Cig., DZ.
  6. živinozdravı̑łnica, f. das Thierspital, Z.
  7. živinozdravı̑łski, adj. Veterinär-, Cig., Jan.; ž. uk, das thierärztliche Studium, DZ.
  8. živinozdravı̑łstvọ, n. die Thierarzneikunde, die Veterinärkunde, Cig., Jan.
  9. živinozdravník, m. der Thierarzt, Z., nk.
  10. živinozdravnı̑ški, adj. thierärztlich: živinozdravniška šola (učilnica), die Thierarzneischule, Cig.
  11. živinozdravnı̑štvọ, n. die Thierarzneikunde, Z., nk.
  12. živinozdrȃvski, adj. Veterinär-: živinozdravska šola, die Thierarzneischule, Jan., Nov.
  13. živinozdrȃvstvən, -stvəna, adj. Veterinär-, C., nk.
  14. živinozdrȃvstvọ, n. die Thierarzneikunde, Jan.; das Veterinärwesen, DZ.
  15. živı̑nski, adj. viehisch; živinska narav, die Bestialität, Cig.; po živinsko, viehisch, bestialisch; — Vieh-; živinski senjem, živinske bolezni; živinski zdravnik, der Vieharzt, V.-Cig., Jan.
  16. živı̑nstvọ, n. viehisches Wesen, Cig., C.
  17. žı̑vio, živila, -li, -le, er, sie lebe(n), hoch! živio naš presvetli cesar! živila domovina! živili naši bratje! živile domoljubne gospe! nk.; ( hs. part. praet. II. glag. živjeti (živiti), = slov. živel, živela, -li, -le, z optativnim pomenom).
  18. živı̑tək, -tka, m. 1) der Lebensunterhalt, Fr.- C., Z.; od zemlje živitek imajo, Jsvkr.; — 2) = življenje, das Leben, Schönl.
  19. živíti, -ím, vb. impf. ernähren, erhalten; s kruhom koga ž.; kako bi on imel ženo ino otroke živiti? Trub.; s prejo ga je živila, Ravn.; ž. se s čim, von etwas leben, sich nähren; nima se s čim ž., er hat nichts zu leben, Cig.; ž. se s tatvino in razbojem, C.; ž. se ob čem, = ž. se s čim, Cig., Jan.; tudi: ž. se od česa; — Bog te (vas) živi! Gott erhalte dich (euch)! Bog živi! Gott erhalte! — tudi: žíviti, Kr.
  20. žı̑vka, f. die Küchenschabe (blatta orientalis), Solkan- Erj. (Torb.); — prim. seželka, žuželka.
  21. živkobı̑lar, -rja, m. = kobilar 2), Gor.
  22. življénje, n. 1) das Leben; kakršno življenje, taka smrt; na ž. in smrt, auf Leben und Tod; vsakdanje ž.; pregrešno, pobožno ž.; dobro ž., das Wohlleben; ž. dati za domovino; — 2) = živež, Cig., Fr.- C., Svet. (Rok.); s potrebnim življenjem oskrbeti, Jsvkr.
  23. življenjepìs, -písa, m. die Lebensbeschreibung, Jan., nk.
  24. življenjepı̑səc, -sca, m. der Biograph, Cig., Jan., nk.
  25. življenjepísən, -sna, adj. biographisch, Cig., nk.
  26. življenjepı̑sje, n. die Biographie (als Literaturzweig), Cig., Jan., nk.
  27. življénski, adj. Lebens-, Mur.
  28. žívnost, f. die Lebenskraft, Cig., Tuš. (B.).
  29. živobǫ́jən, -jna, adj. von lebhafter Farbe, hellfärbig, SlN., Zora.
  30. živočinı̑telj, m. der Beleber, ogr.- C.
  31. živočútən, -tna, adj. gefühlvoll, Jan.
  32. živodèr, -dę́ra, m. der Schinder, Cig., Jan., SlN.
  33. živodúšnost, f. reger Sinn, Cig. (T.).
  34. živoglàv, -gláva, adj. lebhaften Sinnes: živoglavi dečaki, LjZv.
  35. živopìs, -písa, m. die Malerei, Cig.; — po stsl.
  36. živopísati, -šem, vb. impf. malen, Cig. (T.), Vod. (Izb. sp.); — stsl., po gr. ζωγραφει̃ν.
  37. živopı̑səc, -sca, m. der Maler, Vod. (Izb. sp.), Levst. (Zb. sp.), Zora, Vrt., Navr. (Kop. sp.), DSv.; — stsl.
  38. živopísən, -sna, adj. malerisch, pittoresk, Cig. (T.); — rus.
  39. živorobàt, -áta, adj. scharfkantig, Cig.
  40. živorǫ́dən, -dna, adj. lebendiggebärend, Cig.
  41. živosrę́brn, adj. quecksilbern, Cig., Jan., Cig. (T.).
  42. živọ̑st, f. die Lebhaftigkeit, die Frische; — die Eindringlichkeit, die Wärme.
  43. živòt, -óta, m. 1) das Leben, Meg., Boh., Alas., Mur., Jan., Trub., Dalm., Krelj, Jsvkr.; hteli so detetu život vzeti, Trub.; še za svojega života, noch zu seinen Lebzeiten, Dalm.; meni so na život stregli, Dalm.; večni ž., Krelj; — v tem pomenu: žívot, ogr.- Valj. (Rad), Mik.; — 2) der lebendige Leib; grdo je bil po vsem životu otekel, Trub.; srce se hoče v mojem životu razpočiti, Dalm.; do života moker; po životu umeriti komu obleko; šibkega, trdnega života biti, von schwacher, starker Leibesbeschaffenheit sein; tankega života biti, einen schlanken Leib haben; — der Rumpf; širok v ž.; — 3) der leibliche Nachkomme: po štirih moških životih, nach der vierten männlichen Geschlechtsfolge, Dalm.; na moške živote pravico kupiti, für die männlichen Nachkommen ein Recht durch Kauf erwerben, Svet. (Rok.); — žívot, -óta, jvzhŠt.
  44. životár, -rja, m. = životni stražnik, der Leibgardist, V.-Cig., Nov.- C.; šeststo životarjev, (ki so kraljev život stražili), Ravn.
  45. životárəc, -rca, m. der Vegetierende, Jan. (Slovn.).
  46. životáriti, -ȃrim, vb. impf. vegetieren, kümmerlich leben, seine Existenz fristen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  47. životárjenje, n. das Vegetieren, nk.
  48. životȃrstvọ, n. = životarjenje, Jan. (H.).
  49. živótəc, -tca, m. dem. život; 1) ein kleiner Leib; — 2) das Leibchen, das Mieder, Kras- Erj. (Torb.); ž. na zadrg, Erj. (Som.).
  50. živótək, -tka, m. dem. život; ein kleiner Leib, Let.
  51. živótən, -tna, adj. 1) Lebens-, nk.; životno čutilo, der Vitalsinn, Cig. (T.); životna moč, die Lebenskraft, Zv., Levst. (Zb. sp.); — 2) Leib-, Leibes-: životna straža, die Leibwache, Cig., Jan., nk.; = životni varhi, Jap. (Sv. p.), V.-Cig.; životna kazen, die Leibesstrafe, Jan.; — 3) wohlbeleibt, corpulent; bila je primerno starosti životna, LjZv.; životen in močen, Jurč.; — 4) kräftig machend, stärkend: životna jed, pijača, Dol.- Levst. (M.).
  52. životínja, f. das Thier, SlN.; coll. die Thiere, Prip.- Mik.; — hs.
  53. životljìv, -íva, adj. von zähem Leben, lang lebend, Meg.
  54. živǫ̑tnat, adj. = životen 3), wohlbeleibt, Cig.
  55. živǫ̑tnik, m. die Weste, Mur., Z., Slom.- C., Navr. (Let.); — das Mieder, Jan.; das Leibchen, Zora.
  56. životnína, f. die Personalsteuer, Mur., Cig., Met.
  57. životnják, m. = životni stražnik (varih), C.
  58. živótnost, f. 1) die Lebenskraft, Let.; — die Lebendigkeit, ogr.- C.; — 2) die Beleibtheit.
  59. životopìs, -písa, m. die Biographie, Jan., Cig. (T.), nk.; — hs.
  60. životopı̑səc, -sca, m. der Biograph, Jan., nk.
  61. životopísən, -sna, adj. biographisch, Jan., nk.
  62. životoslǫ̑vəc, -vca, m. der Physiolog, Jan. (H.).
  63. životoslǫ́vən, -vna, adj. physiologisch: životoslovna kemija, DZ.
  64. životoslǫ̑vje, n. die Physiologie, Jan., h. t.- Cig. (T.); — die Somatologie, LjZv.
  65. životvǫ́rən, -rna, adj. Leben schaffend, belebend, beseelend, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
  66. žı̑vstvọ, n. die Lebewelt, Cig. (T.).
  67. žízlovəc, -vca, m. neka vinska trta: weißer Mehlweiß, Trumm.
  68. žizlovína, f. = žizlovec, Trumm.
  69. žlabràv, -áva, adj. plapperhaft, Mur., Cig.
  70. žlabrȃvəc, -vca, m. der Schwätzer, Mur.
  71. žlabrȃvka, f. 1) die Schwätzerin, Mur., Cig.; — 2) die Schnatterente (anas strepera), Cig., Frey. (F.).
  72. žlabrávost, f. die Schwatzhaftigkeit, Cig.
  73. žlabudràv, -áva, adj. geschwätzig, C.
  74. žlabudrávast, adj. = žlabudrav, M.
  75. žlabudrȃvəc, -vca, m. der Schwätzer.
  76. žlabudrȃvka, f. die Schwätzerin.
  77. žlabudrávost, f. die Plapperhaftigkeit, die Geschwätzigkeit.
  78. žlȃhtništvọ, n. der Adelstand, Jan.; ž. vzeti komu, jemanden entadeln, Jan.
  79. žlahtnı̑vəc, -vca, m. der Veredler, Cig.
  80. žlȃvs, m. studenec na ž., der Ziehbrunnen, SlGor.- C.
  81. žlȃvsa, f. die Kothsuppe, besonders mit Schnee vermischt, jvzhŠt.
  82. žlȃvsati, -am, vb. impf. schmutzen, C.
  83. žlẹbkováti, -ȗjem, vb. impf. riefeln, cannelieren, Cig. (T.).
  84. žlẹdǫ́vən, -vna, adj. Schauerregen-: žledovno vreme, Rez.- C.
  85. žlẹ́kavəc, -vca, m. 1) der Lispler, Meg.; — 2) grober Kiessand, Fr.- C.
  86. žlẹ́va, f. der Säufer, der Schlemmer, Jan., Dol.
  87. žlẹ́vati, -am, vb. impf. = žleviti 1), saufen, Dol.
  88. žlẹ́viti, -im, vb. impf. 1) gierig trinken, saufen, Jan., Mik., Gor.; — 2) langsam, kauend essen, vzhŠt.- C.
  89. žlẹ́zav, adj. drüsig, Jan.
  90. žlẹzovı̑t, adj. drüsenreich, drüsig, Cig. (T.).
  91. žlindràv, -áva, adj. schlackig, Cig., Jan., Cig. (T.), Zora.
  92. žlindrávost, f. schlackige Beschaffenheit, Cig.
  93. žmečȃva, f. = teža, die Last, C.; ž. grehov, ogr.- C.; = težava, die Schwierigkeit, ogr.- C., Mik.; (žmę́čava, ogr.- Valj. [Rad]).
  94. žmę́rjav, adj. blinzeläugig, Hal.- C.
  95. žmúlav, adj. voll Knorren, knorrig: ž. panj, Levst. (Beč.).
  96. žnjáviti, -im, vb. impf. 1) = gnjaviti, würgen, vzhŠt.- Trst. (Let.), Hal.- C.; — 2) = tleti, C.; — 3) langsam, ohne Erfolg arbeiten: kaj tako žnjaviš? vzhŠt.- C.
  97. žǫ̑gavəc, -vca, m. der Ballspieler, Cig., Jan., Hip. (Orb.).
  98. žogobı̑vəc, -vca, m. = žogavec, Hip. (Orb.).
  99. žołčevòd, -vǫ́da, m. der Gallengang, Erj. (Som.).
  100. žołdováti, -ȗjem, vb. impf. Krieg führen, Mik.; — prim. žold 2).

   31.001 31.101 31.201 31.301 31.401 31.501 31.601 31.701 31.801 31.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA