Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (31.401-31.500)

  1. žgalínovəc, -vca, m. der Schneeball (viburnum opulus), C.
  2. žgȃnjarstvọ, n. das Brantweinbrennergewerbe.
  3. žganjepı̑vəc, -vca, m. der Brantweintrinker.
  4. žganjepı̑vstvọ, n. das Brantweintrinken, SlN.
  5. žgánjevəc, m. der Brantweingeist, Cig., Slom.
  6. žgȃvəc, -vca, m. eine Person, die etwas brennt, der Brenner, Cig., C.
  7. žgavíca, f. die Nessel, Guts.- Cig.
  8. žgȃvščina, f. das Brandopfer, Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad).
  9. žičevína, f. die Drahtware, DZ.
  10. žı̑dov, m. der Jude, Mur., Mik., Št.
  11. žı̑dovka, f. die Jüdin, Mur., Cig., Jan.
  12. žı̑dovkinja, f. die Jüdin, Mik., ogr.- M.
  13. žı̑dovnik, m. der Seidenspinner, Alas.
  14. žı̑dovski, adj. jüdisch, Mur., Cig., Jan., nk.
  15. žı̑dovstvọ, n. das Judenthum, die Judenschaft, Mur., Cig., Jan., nk.; židǫ̑vstvọ, Valj. (Rad).
  16. žı̑dovščina, f. = židovstvo, tudi: židǫ̑vščina, ogr.- Valj. (Rad).
  17. žígavica, f. die Brennessel, C.
  18. žílav, adj. 1) = žilat, großäderig, Cig.; — maserig, Cig., Jan.; — 2) sehnig, nervig; ž. človek; — zähe: žilavo meso; žilav les; — žilavo železo, das Frischeisen, Cig. (T.); — 3) träge, SlGor.- C.
  19. žílavəc, -vca, m. 1) ein träger Mensch, SlGor.- C.; — 2) neka rastlina, Valj. (Rad); prim. žiličnjak.
  20. žilavíti, -ím, vb. impf. frischen: ž. železo, Cig. (T.).
  21. žílavka, f. = bikovica, der Ochsenziemer, Let.- C.
  22. žílavost, f. die Zähigkeit.
  23. žíličav, adj. kleinäderig, Cig.
  24. žilovı̑t, adj. 1) aderreich, aderig, Cig., Jan.; — 2) maserig, Cig.
  25. žı̑łstvọ, n. das Geäder, das Adersystem, Cig., Jan., Cig. (T.).
  26. žímavica, f. = deska s pritrjenimi zankami iz žim v ptičjo lov, Cerkno ( Goriš.)- Štrek. (Let.).
  27. žimovína, f. der Rosshärenzeug, Cig.
  28. žı̑rov, adj. Waldmast-: žirovo leto, Cig.
  29. žı̑rovən, -vna, adj. fruchtbar: žirovna zemlja, C.; žiroven dež, befruchtender Regen, ogr.- C.; — nahrhaft: žirovna hrana, krma, C.; žirovno (ausgiebig) se gostiti, C.; — nutzbringend, C.
  30. žirovína, f. 1) die Waldmast, Cig., Jan., Nov.- C.; — 2) die Waldmastservitut, Svet. (Rok.); — žirovnica 1), Cig., Jan.
  31. žirovı̑t, adj. reich an Waldmast, Let.
  32. žı̑rovnica, f. 1) das Waldmastgeld, Mur., Cig., Kremp.- C.; — 2) eine Art Gemeindeversammlung in Betreff der Waldmast o. Weide, vzhŠt.- C.; [ prim. pašnik 2)].
  33. žı̑rovnost, f. die Fruchtbarkeit, ogr.- C.
  34. žı̑tarstvọ, n. der Getreidehandel, Cig., Jan.
  35. žitotȓštvọ, n. der Getreidehandel, Jan. (H.).
  36. žítovnat, adj. kornreich, Jan.
  37. žı̑v, žíva, adj. lebendig, lebend; ali si še živ? lebst du noch? dokler bom živ, ne pozabim tega, so lange ich lebe, vergesse ich dies nicht; živ ostati, am Leben bleiben; za žive in mrtve sovražiti koga, jemanden heftig hassen, Jurč.; za žive in mrtve se pričkati, Jurč.; verjeti kaj za žive in mrtve, etwas fest glauben, Jurč.; — vse svoje žive dni, seine Lebtage; nisem ga videl svoj živ dan, Cig., Jurč.; za živ svet rad, für mein Leben gern, Cig.; žive duše ni tukaj; živa duša, živ krst ne ve, keine Seele weiß es; živi vrag, der leibhafte Teufel; — vse živo je česa, es wimmelt von etwas; vse živo jih (žab) je bilo, Npes.- Mik.; — živa voda, das fließende Wasser; — živa meja, der Heckenzaun; — živa prst, die Dammerde, Cig.; živi kamen, der natürliche Stein, Cig.; živa skala, natürlicher Fels; v živo skalo vsekana ječa, SlN.; — živ ogel, eine glühende Kohle; živ pepel, glimmende Asche; živo apno, ungelöschter Kalk; — živa rana, eine offene Wunde, Cig.; živi konec peresa, der Federkiel, V.-Cig.; — živo, der empfindliche Theil des menschlichen Körpers, das Leben: burja v živo gre, Notr., Dol.; do živega priti komu, jemandem beikommen, (tudi pren.); to gre do živega, das dringt bis aufs Leben, Cig.; ( pren.) do živega svetovati, dringend anrathen, Vrtov. (Km. k.); v živo čutiti, lebhaft empfinden, Ravn.; lep je nauk, v živo sega (dringt zum Herzen), Ravn.; v živo zbosti koga, jemanden (mit Worten) empfindlich treffen, Ravn.; to ga je v živo bolelo, Ravn.; v živo delati, mit großem Eifer arbeiten, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — suho vejo do živega odrezati, den dürren Ast bis auf das Leben abschneiden, Cig.; v živo pokositi senožet, das Gras möglichst nahe an der Wurzel abmähen, Nov.; — živ rob, eine scharfe Kante; na žive robe izdelati les, Z.; — lebhaft, regsam, munter; živ deček; živ konjič; žive oči; — živa barva, eine helle, lebhafte Farbe; — živa vera, ein lebendiger Glaube; živa prošnja, eine inständige Bitte; živa beseda, pathetische, ergreifende Worte; živa želja, ein lebhafter Wunsch, die Sehnsucht, das Schmachten, Cig. (T.); živ pomislek, eine eingehende Bedachtnahme, Levst. (Pril.); živo, mit Nachdruck: živo priporočati, živo prositi.
  38. živȃd, f. 1) coll. Thiere, Danj.- Mik.; das Vieh, Cig., Jan., C.; — das Federvieh, jvzhŠt.; — das Ungeziefer, Jarn.; — 2) das Frucht tragende Rebenholz, Fr.- C.
  39. živȃdən, -dna, adj. voll Ungeziefer, Čemšenik ( Gor.).
  40. živȃdina, f. = živad 1), Jan.
  41. živáhən, -hna, adj. lebhaft, regsam, munter, Cig., Jan., nk.; — hs.
  42. živáhnost, f. die Lebhaftigkeit, Cig., Jan., nk.; — hs.
  43. živák, m. eine lebende Wurzel des Weinstockes, Mur., Cig., Met.; živaki, bes. die obersten Seitenwurzeln, Cig.; die Saugwurzeln, Z.
  44. živȃł, -li, f. das Thier; domača, divja, morska, gozdna ž.; — tudi: coll. die Thiere, LjZv.; das Vieh: žival oklasti, Ravn. (Abc.).
  45. živȃłca, f. dem. žival; das Thierchen.
  46. živȃłd, f. = živalda, Dol.
  47. živȃłda, f. coll. = živad, die Thiere, das Vieh, Cig., Jan., Met., Dol.
  48. živȃłən, -łna, adj. 1) = živalji, živalski, Cig.; — 2) reich an Thieren ( bes. von Bienen): ž. starec, ein bienenreicher alter Stock, Levst. (Beč.).
  49. živȃlica, f., pogl. živalca.
  50. živȃlji, adj. = živalski, Šol., Vrt.
  51. živȃłnat, adj. mit Thieren belebt, Cig.
  52. živalopı̑sje, n. die Zoographie, Jan. (H.).
  53. živaloslǫ̑vəc, -vca, m. der Zoolog, Jan.
  54. živaloslǫ́vən, -vna, adj. zoologisch, Jan.
  55. živaloslǫ̑vje, n. die Thierlehre, die Zoologie, Jan., C.
  56. živaloznȃnəc, -nca, m. der Zoolog, Cig., Jan.
  57. živaloznȃnstvọ, n. die Zoologie, Cig., Jan.
  58. živȃłski, adj. thierisch, Thier-; živalsko telo, živalska koža; ž. magnetizem, animalischer Magnetismus, Cig.; — zoogen ( min.), Cig. (T.).
  59. živȃłstvọ, n. das Thierreich, die Thierwelt, die Fauna, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.), nk.
  60. živȃra, f. kozje ime, Baška dol.- Erj. (Torb.).
  61. živáriti, -ȃrim, vb. impf. 1) vegetieren, sein Leben fristen, Cig., Jan., Cig. (T.); borno ž., LjZv.; ( hs.); — 2) ž. koga, jemandem zu essen geben, ihn speisen, C.
  62. živȃzən, -zni, f. 1) das Thier, ogr.- C., Mik.; — coll. das Gethier ( bes. Geflügel, Ungeziefer), ogr.- C., Valj. (Rad); — 2) das Leben, ogr.- Mik.
  63. žívčən, -čna, adj. Nerven-: žı̑včnọ vlakence, die Nervenfaser, živčni pletež, das Nervengeflecht, Cig. (T.).
  64. živčeník, m. die Nervenscheide (neurilemma), ( zool.), h. t.- Cig. (T.).
  65. živčevína, f. die Nervensubstanz, Cig. (T.), Erj. (Z.).
  66. žívčevje, n. das Nervensystem, Cig. (T.), Erj. (Som.); ozlato ž., das Gangliennervensystem, drobovno ž., das Eingeweidenervensystem, Erj. (Som.).
  67. žı̑včnica, f. die Netzhaut des Auges (retina), Cig. (T.).
  68. 1. živę̑, f. pl. = duše nekrščenih otrok, ki o mraku po zraku letajo, C. ( Kres II. 271.), Ščav.
  69. 2. živę̑, f. pl., vzhŠt.- C., pogl. želve, žolve (Scropheln).
  70. žívəc, -vca, m. 1) ein lebendes Wesen, v uganki: živec mrtveca vleče, mrtvec kriči, a živec molči (zvonar, zvon), GBrda- Erj. (Torb.); — 2) ein harter Mauerstein, bes. der Kies, Habd.- Mik., Hal.- C.; — der Feldspat, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.); — 3) der Nerv, Cig., Jan., Cig. (T.); gibni ž., der Bewegungsnerv, očutni ž., der Empfindungsnerv, vidni, slušni, okusni, vonjalni ž., der Gesichts-, Gehörs-, Geschmacks-, Geruchsnerv, obhodni ž., der herumschweifende Nerv (nervus vagus), raztrojeni ž., der dreigetheilte Nerv, dovodni ž., der zuleitende Nerv, Erj. (Som., Ž.); — do živca (= do živega) komu priti, BlKr.; premlatiti koga do živca, Jurč.
  71. živę́čən, -čna, adj. lebhaft, Guts.- Cig., Mur.
  72. žı̑vək, -vka, m. = živež, der Lebensunterhalt, Jan.
  73. žívəlj, -vlja, m. das Element, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — hs.
  74. žívən, -vna, adj. nährend, Nähr-, Cig., Jan., C.; žı̑vna moč, die Nährkraft, Cig.; živni sok iz zemlje vleči, Bes.
  75. živeníca, f., vzhŠt.- C., pogl. želvenica.
  76. živẹ̑nje, n. = življenje, das Leben, Dict., Krelj, Schönl., Kast., Jsvkr., Ben.- Kl., nekateri novejši pisatelji.
  77. živẹ́tən, -tna, adj. lebensfähig, Cig.
  78. živẹ́ti, -ím, vb. impf. leben; dolgo ž.; oče mu še živi; pregrešno, pobožno ž.; ž. po kom, nach einem Muster leben, C.; dobro, po gosposko, v revščini, v obilnosti ž.; ž. na tesnem, kümmerlich leben; ž. ob čem, sich von etwas nähren; ž. ob svojem, sein eigenes Brot essen, von seinem Einkommen, Vermögen leben; ob kruhu in vodi ž., von Wasser und Brot leben; ob delu ž., sich von seiner Arbeit nähren, Cig.; ž. na kupičku, sich den Lebensunterhalt kaufen müssen, Z.; ž. na delu, na zidarstvu, von der Arbeit, vom Maurerhandwerk leben, V.-Cig.; ž. na rokah, von der Hände Arbeit leben, Z.; ž. na opresnem kruhu, Ravn.; na mrtvi plači ž., von der Pension leben, Z.; ž. na veri, im Concubinat leben, Cig., Dol., Gor.; — ž. od česa, von etwas leben (od igre, od dela); — nima kaj ž., er hat nichts zu leben; — ( praes. živẹ̑jem: Živejem po pameti zdravi, Greg.).
  79. živẹ́tje, n. = življenje, das Leben, der Lebenslauf, Mur., Cig., Jan., Ravn.- C., DZ.; za živetja, bei Lebzeiten, DZ.
  80. živẹ́tnost, f. die Lebensfähigkeit, Cig.
  81. žı̑vež, m. das Lebensmittel; nav. coll. die Lebensmittel, die Nahrung, der Lebensunterhalt; živeža iskati; živež kupovati; ž. dajati komu; das Ausgedinge: ž. si izgovoriti, Gor., Ig (Dol.).
  82. žı̑vežar, -rja, m. der Marketender, DZ.
  83. žı̑vežarstvọ, n. die Marketenderei, DZ.
  84. žı̑vežən, -žna, adj. die Lebensmittel o. den Unterhalt betreffend; Proviant-: živežna komisija, Cig.
  85. žı̑vežnica, f. das Provianthaus, Cig.
  86. žı̑vežnik, m. der Nahrungsspender, Vod. (Izb. sp.).
  87. živíca, f. 1) die lebende Wurzel, M.; die Saugwurzel, Jan., C.; — 2) das Gesenk, der Rebenableger, der Senker, Cig., Jan., Št.- Z., C.; — = mlada trta s koreninami, die Wurzelrebe, Pirc, Št.; — 3) = živa meja, der Heckenzaun, Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); — 4) das Quellenwasser, Ist.- Cig., Nov.- C.; — 5) das Schaumbläschen im Wein, die Perle, Mur.- Cig., C.; vino živice spušča, der Wein perlt, Cig.; — 6) neka kožna bolezen, menda = šen, der Rothlauf, Rodik (Kras)- Erj. (Torb.); — 7) heftiges Niesen (mit Würmerauswurf aus der Nase), Notr., Ist.- Z., Burg. (Rok.); — 8) die Mauerassel (oniscus sp.), Erj. (Torb.).
  88. živíčiti, -ı̑čim, vb. impf. Ableger machen, Fr.- C.
  89. žı̑vičkən, -kna, adj. živ ž., leibhaft, GBrda.
  90. živíka, f. 1) = živica, der Rebenableger, der Senker, Dol.; — 2) die Saugwurzel, Jan.; živike, die obersten Seitenwurzeln, Cig., C.; — 3) kar ob gozdu iz panjev raste: živiko posekati za kolje, jvzhŠt.
  91. živíłən, -łna, adj. nährend, nahrhaft, Mur., Cig.
  92. živílọ, n. der Nahrungsstoff, Jan., Cig. (T.), Erj. (Z. Som.): snovotvorna, krvotvorna, toplotvorna, dihalna živila, stoffbildende, blutbildende, wärmebildende Athmungs-, Nahrungsstoffe, Erj. (Som.); — das Lebensmittel, das Nahrungsmittel, Cig., Jan., DZ., C.; — der Lebensunterhalt: živilo in oblačilo, Ben.- Mik.; vse živilo je zgorelo, SlN.
  93. živína, f. das Vieh; ž. za pleme, za zakol, Zucht-, Schlachtvieh, Cig.; delovna ž., das Arbeitsvieh, DZ.; tovorna ž., das Tragvieh, DZ.; drobna ž. = drobnica, velika živina = goved, Dalm.- C.; neumen kakor ž.; delati kakor črna ž., angestrengt arbeiten.
  94. živı̑nar, -rja, m. der Viehknecht, der Hirt, M., Vest.
  95. živı̑narica, f. die Viehmagd, Mur.
  96. živínče, -eta, n. ein einzelnes Stück Vieh; dvoje, petero živinčet, zwei, fünf Stück Vieh.
  97. živínica, f. dem. živina, das Vieh.
  98. živinoglę́dən, -dna, adj. Viehbeschauungs-: živinoglę̑dni red, DZkr.
  99. živinogòn, -gǫ́na, m. = gonje, ulice, der Viehtriebweg, Svet. (Rok.).
  100. živinoredník, m. der Viehzüchter, Cig., Jan.

   30.901 31.001 31.101 31.201 31.301 31.401 31.501 31.601 31.701 31.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA