Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (31.301-31.400)

  1. žalospẹ̀v, -pẹ́va, m. der Klagegesang, Jan.
  2. žalostìv, -íva, adj. = žalostljiv, Z.
  3. žalostljìv, -íva, adj. = žalostilen, Mur., C.
  4. žalostováti se, -ȗjem se, vb. impf. trauern, sich grämen, Mur., ogr.- C.
  5. žalováłən, -łna, adj. das Trauer-, Jan., nk.; žalovȃłnọ leto, das Trauerjahr, žalovalno oblačilo, das Trauerkleid, Cig.
  6. žalovȃnje, n. das Trauern.
  7. žalováti, -ȗjem, vb. impf. 1) trauern; ž. po kom, nach jemandem trauern, den Verlust jemandes betrauern; — Leid tragen, Cig., nk.; — ž. po domu, Heimweh haben, Z.; ž. nad čim, nad kom, sich über jemanden oder etwas betrüben, etwas, jemanden beklagen, Cig.; tudi: ž. črez kaj; ž. koga, betrauern, um jemanden trauern, Cig., Jan., C.; neverniki mene žalujo, Trub.; Sedem let sem čakala, Sedem ga bom žal'vala, Npes.-K.; — bereuen: grehe ž., C., Krelj, ogr.- Valj. (Rad); — 2) = žaliti 1), kränken, Mur., C.
  8. žalovȃvəc, -vca, m. der Trauernde, Cig., Ravn.- Valj. (Rad), nk.
  9. žalovȃvka, f. die Trauernde, Z.; das Trauerweib, die Klagefrau, Cig., Jan., C.
  10. žalovȃvski, adj. Trauer-, Cig.; ž. ovoj, die Trauerbinde, V.-Cig.; žalovavska pesen, das Trauergedicht, Cig.
  11. žalovı̑t, adj. trauervoll: ž. dan, ein Trauertag, Ravn.- C.; žalovito, jammervoll, Cig. (T.); — hs.
  12. žalovníca, f. das Trauerlied, C.
  13. žáłtav, adj. ranzig; žaltava mast, Cig.; žaltavo olje, C.; — ( pren.) missmuthig, Cig.; — misslich, Kr.; to bi bilo žaltavo! Jurč.; danes je žaltava, heute geht es schlecht, Kr.
  14. žałtavẹ́ti, -ím, vb. impf. ranzig sein, Jan., Hip.- C.
  15. žałtavína, f. der ranzige Geschmack, C.
  16. žáłtavost, f. die ranzige Beschaffenheit, das Ranzigsein, der hantige Geschmack, Cig., Bes.
  17. žámetarstvọ, n. die Sammtweberei, Cig.
  18. žámetov, adj. aus Sammt, sammten; žametova kapa.
  19. žandȃrstvọ, n. die Gendarmerie, Levst. (Nauk).
  20. žánjavəc, -vca, m. ein wildwachsendes, wohlriechendes, rosmarinartiges Kraut, C., Rib.- M.; das Kreuzblümchen (polygala chamaebuxus), (-njevec) Nov., Robič ( Nkol.); — der rauhe Bohnenstrauch (cytisus hirsutus), Lašče- Levst. (Rok.); — prim. žanžav (?).
  21. žánjavica, f. = žanjavec, (-njevica) Nov.
  22. žánjevəc, -vca, m., Nov., pogl. žanjavec.
  23. žánžav, adj. 1) etwas gebräunt ( z. B. von reisenden Trauben), C.; — 2) ranzig, Hal.- C.; ( prim. žolt).
  24. žanžavẹ́ti, -ím, vb. impf. sich färben ( v. Trauben), C.
  25. žarjàv, -áva, adj. = žerjav, glühend, loh, Jan.; žarjavo (v)ogelje, Danj. (Posv. p.).
  26. žarjavẹ́ti, -ím, vb. impf. = žerjaveti, glühen, Mur.- Cig., Jan.; v apnenici žarjaveč kamen, Danj. (Posv. p.).
  27. žarjȃvica, f. = žerjavica, Mur., Jan., DZ.
  28. žarjȃvka, f. = žerjavica, Jan.
  29. žárkov, adj. ranzig, Jan.; ( nam. žarkav?).
  30. žarljìv, -íva, adj. ausstrahlend, Jan. (H.).
  31. žarljívost, f. das Strahlungsvermögen, Jan. (H.).
  32. žárnovi, m. pl. die Nägelmale, Valj. (Rad); — prim. žarnogli.
  33. žarovı̑t, adj. glutvoll, glühend, Bes.
  34. žȃvžar, -rja, m. = šušmar, Levst. (Zb. sp.).
  35. ždẹ́vati, -am, vb. impf. = ždeti, Mik.
  36. žebrȃvəc, -vca, m. der Beter, Mur., Cig.
  37. žebrȃvka, f. die Beterin, die Betschwester, Mur.
  38. žegnávati, -am, vb. impf. = žegnovati.
  39. žegnováti, -ȗjem, vb. impf. ad žegnati.
  40. žę́jav, adj. dursterregend: žejava jed, C.
  41. žę̑javəc, -vca, m. der Durstige, Mur., C.; ž. hrepeni po mrzli vodi, Ravn.- Valj. (Rad).
  42. želȃrstvọ, n. das Inwohnerwesen, der Häuslerstand, Cig., vzhŠt.
  43. želẹ̑zništvọ, n. das Eisenbahnwesen, C.
  44. želẹzokǫ́vən, -vna, adj. železokovna tovarna, die Schmiedeisenfabrik, LjZv.
  45. želẹzolı̑vəc, -vca, m. der Eisengießer, Jan. (H.).
  46. želẹzolı̑vnica, f. die Eisengießerei (Anstalt), Cig.
  47. želẹ́zovəc, -vca, m. der Eisenstein, Cig., Jan., Cig. (T.); rjavi ž., der Brauneisenstein, glinovnati (rusi, rjavi) ž., der Thoneisenstein, luskavi ž., der Eisenglimmer, Erj. (Min.); zeleni ž., der Grüneisenstein, Cig. (T.); magnetni ž., der Magneteisenstein, Cig. (T.).
  48. želẹzovína, f. = železnina, Jan.
  49. želẹzovı̑t, adj. eisenhältig, C.
  50. želẹ́zovka, f. das Eisenerz; blatna ruda železovka, das Raseneisenerz, Cig. (T.); iglasta ž., der Pyrrhosiderit, h. t.- Cig. (T.).
  51. želǫ̑dčevka, f. eine Art Lysimachie (lysimachia), SlGor.- C.
  52. želǫ́dov, adj. Eichel-; želodova kapica, der Eichelkelch, Cig., Jan.; želodova paša, die Eichelmast, Jan.; — Eichel- (im Kartenspiel): ž. kralj, želodova desetica, der Eichelkönig, der Eichelzehner, Cig.
  53. želǫ́dovina, f. die Eichelmast, Cig.
  54. želováti, -ȗjem, vb. impf. begehren, sich sehnen, Trub., Krelj- M.
  55. žę́łtav, adj. = žaltav, Mur., Jan.
  56. žę̑łva, f. 1) die Schildkröte, Habd.- Mik., Guts., Mur., Cig., Jan., Erj. (Ž.); morska ž., die Riesen-Seeschildkröte (chelonia Midas), Erj. (Ž.); — 2) die Fistel, Št.- Mik.; — pl. želve, die Scropheln, Mur., Cig., vzhŠt.- C.; (žovę̑, vzhŠt.); fistulöse Geschwüre, Z.
  57. žę̑łvast, adj. 1) schildkrötenartig, Cig.; — 2) scrophulös, Z.
  58. žełveníca, f. der Waldmeister (asperula odorata), vzhŠt.- C.
  59. žę̑łvin, adj. 1) = želvji, Schildkröten-, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) želvina trava, eine gegen Scropheln (želve) heilkräftige Pflanze: der Wasserwegerich (der Froschlöffel) (alisma plantago), Mur.
  60. žełvína, f. die Schildkrötenschale, Cig., Jan.
  61. žę̑łvji, adj. Schildkröten-, Cig.; želvja črepina, SlN.
  62. žełvovína, f. 1) das Schildkrötenfleisch, Erj.- C.; — 2) die Schildkrötenschale, das Schildplatt, Cig. (T.), DZ., C.
  63. ženı̑təv, -tve, f. die Heirat (des Mannes); biti za ž., heiratsfähig sein.
  64. ženı̑təvski, adj. Heirats-, Hochzeits-, C.; ženitevska dovolitev, der Eheconsens, Levst. (Nauk).
  65. ženitovȃnje, n., pogl. ženitvovanje.
  66. ženı̑tva, f. = ženitev.
  67. ženitvȃnje, n. die Hochzeitsfeier, Mur., Cig., Jan., Kremp.- M.; ( nam. ženitvovanje).
  68. ženitvȃnski, adj. Hochzeits-, Cig., Jan.; ženitvansko oblačilo, Guts. (Res.)- Mik.; ž. raj, ženitvansko pismo, Preš.; ( nam. ženitvovanski).
  69. ženitváriti, -ȃrim, vb. impf. Vorkehrungen zur Verehelichung treffen (vom Mann): kakor slišim, si uže začel ženitvariti, (-tovariti) Jurč.
  70. ženítvən, -tvəna, adj. Hochzeits-, Verehelichungs-.
  71. ženı̑tvənik, m. der Hochzeiter, C.
  72. ženitvína, f. das Hochzeitsmal, C.
  73. ženitvovȃnje, n. die Hochzeit, M.; (pravilna oblika nam. ženitvanje ali ženitovanje).
  74. ženitvovȃnski, adj. Hochzeits-, Ehe-: ženitvovanske zglasnice, Ehemeldzettel, Levst. (Nauk).
  75. ženitvováti, -ȗjem, vb. impf. Hochzeit halten, M.
  76. žənjı̑vọ, n. das zu schneidende Getreide auf dem Acker, C.
  77. žę́nsəv, -sva, m. der den gleichen Namen hat, der Namensgenoss, Cig., Mik.; — pogl. ženso.
  78. žę̑nstvọ, n. 1) das Weibergeschlecht, das Frauenvolk; naše ž., unsere Weiber, Frauen; — 2) die Weibheit, Cig.; — 3) = ženska, Guts., Jan.; — tudi: ženstvọ̀, Valj. (Rad).
  79. ženžȃvəc, -vca, m. der Zauderer, der Plauderer, vzhŠt.- C.
  80. žerȃvəc, -vca, m. das Rosenkraut (pelargonium roseum), C., LjZv.; — ( hs. nam. žerjavec (?); prim. žerjavec 2)).
  81. žerȃvica, f. = izgaga, das Sodbrennen, Jan.
  82. žerjàv, -áva, m. 1) der Kranich (grus cinerea); — 2) der Krahn (Kranich), die Winde, die Schiffswinde, V.-Cig., Cig. (T.), C., DZ., Bes.
  83. žerjàv, -áva, adj. glühend, Mik. (Et.); ( pren.) žerjava želja, C.; — glühendroth: žerjavo grozdje, Fr.- C.; — roth, ogr.- Mik.
  84. žerjȃvar, -rja, m. der Krahnzieher, Cig.
  85. žerjávast, adj. kranichfarbig, Cig.
  86. žerjȃvəc, -vca, m. 1) = škrjanec, Nov.- C.; — 2) = prisadnik, der Storchschnabel (geranium), C.
  87. žerjȃvica, f. glühende Kohlen, das Glühfeuer, die Glut; sedeti kakor na žerjavici, Cig.
  88. žerjáviti se, -ȃvim se, vb. impf. glühen, röthlich schimmern, C.; žerjavi se nebo, ogr.- Valj. (Rad).
  89. žerjȃvka, f. = žerjavica, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., jvzhŠt.; na žerjavki se peči, Cv.
  90. 1. žerjȃvnica, f. die Glutpfanne, die Kohlenpfanne, Cig., Jan.
  91. 2. žerjȃvnica, f. das Krahngehäuse, Cig.
  92. žerjávov, adj. 1) Kranich-: žerjavovo pero, Npes.-Vraz; — 2) Krahn-, Cig.; žerjavovo bruno, der Krahnbalken, Cig., DZ.
  93. žę̑təv, -tve, f. der Getreideschnitt, die Getreideernte; ob žetvi, zur Schnittzeit; pšenična, ajdova ž., die Weizen-, Heidenernte.
  94. žę̑tva, f. = žetev.
  95. žę̑tvən, -tvəna, adj. Ernte-, Mur.
  96. žetveníca, f. neko jabolko, C.
  97. žetvę́nka, f. neko jabolko, kajk.- Valj. (Rad).
  98. žetvína, f. das mit der Sichel Abgeschnittene, C.; — der Schnitt, die Ernte, Jan.
  99. žę̑vəc, -vca, m. = žənjec, der Schnitter, Jan., Notr.- Z.
  100. žę̑vka, f. = ženjica, die Schnitterin, Jan., Mik., Kres, Kras.

   30.801 30.901 31.001 31.101 31.201 31.301 31.401 31.501 31.601 31.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA