Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (31.201-31.300)

  1. zvoníca, f. die Glockenstube, Mur., Jan.; (lončeno blago) poje kakor zvon v zvonici, Jurč.; pred cerkvijo pod zvonico so stala dekleta, LjZv.; prostor pod zvonikom, kjer se zvoni, potezajoč za vrv, Podkrnci- Erj. (Torb.), SlGor.- C.
  2. zvonìč, -íča, m. der Läuter, Cig.
  3. zvoník, m. der Glockenthurm.
  4. zvonikár, -rja, m. der Glöckner, der Küster, der Thürmer, Cig., Jan.
  5. zvonikaríca, f. die Glöcknerin, die Küsterin, Cig.
  6. zvonílọ, n. 1) das Läutwerk: die Glockensignalvorrichtung, DZ.; — die Thurmglocken, Jan.; — das Schlagwerk in der Uhr, Cig.; — 2) das Geläute; tu imate lepo zvonilo; to je bilo zvonila, ko se je škof pripeljal! Polj.; veter z. odnaša, da se nič ne sliši, Polj.; mrliško z., das Todtengeläute, Cig.; ob jutranjem zvonilu, C.; soglasno z., C.; s petjem in zvonilom koga pokopati, Cig.
  7. zvoníšče, n. der Glockenstuhl, Cig. (T.).
  8. zvoníti, -ím, vb. impf. 1) läuten; cerkovnik je začel zvoniti; zvoni, es läutet; z vsemi zvonovi z.; dan, sedem, devet, poldan, avemarijo zvoni, es läutet die Morgenglocke, sieben Uhr, neun Uhr, Mittag, Ave Maria; mrliču z., einen Todten ausläuten; k maši z.; vkup z. (= z vsemi zvonovi poslednjič k božji službi z.); vor einem Gewitter läuten: pod oblak z., = z. k hudi uri, Rihenberk, Ip.- Erj. (Torb.); hudemu vremenu, toči z., das Ungewitter, den Hagel verläuten, Cig.; po toči z. = zu spät etwas thun; — 2) einen Klang von sich geben, tönen, klingen; železo lepo zvoni, C.; v ušesih, po ušesih mi zvoni es klingen mir die Ohren.
  9. zvonı̑vəc, -vca, m. der Läuter.
  10. zvonják, m. = zvonik, C.
  11. zvonjénje, n. das Läuten; (zvonjenję́, Cv.).
  12. zvonkljáti, -ȃm, vb. impf. mit einem Glöckchen läuten, klingeln, Jan., M., C.; Skakala bom, zvonkljala bom, Npes.-K.
  13. zvonomèr, -mę́ra, m. das Glockenmaß, Cig.
  14. zvonǫ́vən, -vna, adj. Glocken-: zvonǫ̑vni glas, Slom.
  15. zvonovína, f. das Glockengut, die Glockenspeise, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Erj. (Min.), Vrt.
  16. zvọ̑novka, f. die Glockenblume (campanula), C.
  17. zvòz, -vǫ́za, m. 1) die Zufahrt ( z. B. zu einem Grundstück), C.; pl. zvozi, der Feldweg: po zvozih le lastniki polja vozijo, Gor.; — 2) = prostor pred skednjem, kamor z vozovi kaj privažajo, Notr.
  18. zvóziti, -vǫ́zim, vb. pf. durch Fahren zusammenbringen, zusammenfahren, Mur., Cig.
  19. zvozláti, -ȃm, vb. pf. durch einen Knoten verbinden, zusammenknüpfen.
  20. zvǫ̑ž, -ı̑, f. der Fahrweg, C.
  21. zvráčati, -am, vb. impf. ad zvrniti, pogl. izvračati.
  22. zvrȃpati se, -am se, vb. pf. zusammenschrumpfen, Cig.
  23. zvrȃt, -ı̑, f. die Pflugwende, Rib.- Mik.; die Querfurche am Ende des Ackers, V.-Cig.; nav. pl. zvratı̑ (in zvráti), Cig., Valj. (Rad), Dol.; na zvrati priti, na zvratih, zvrati so trde za oral, Lašče- Levst. (Rok.); der Ackerwiesfleck, Cig.; na zvrateh, vzhŠt.; — nam. vzvrati.
  24. zvratíšče, n. = zvratnik, BlKr.
  25. zvratníca, f. die Pflugwende, die Querfurche am Ende des Ackers, Z.; = pl. zvratnice, Štrek., Notr.; — der Ackerrain der Quere nach, Cig.
  26. zvrȃtnik, m. = zvratnica, M., Dol., BlKr.
  27. zvratnják, m. die Pflugwende, das Angewende, jvzhŠt.
  28. zvŕči, -vȓžem, vb. pf. = zvreči, C.
  29. zvŕčiti, -vȓčim, vb. pf. verkrümmen, verbiegen, C., Z.; — sfrčiti.
  30. zvrẹ́či, -vȓžem, vb. pf. zusammenwerfen; — zusammenschießen, Cig., Jan.; denar z., C.
  31. zvrẹ́ti, zvrèm, vb. pf. aufsieden, sieden, Guts., Cig.; — ( nam. vzv-).
  32. zvrẹ́ti, -vrèm, vb. pf. verdrehen: oči proti nebu zvrte, Zv.; z. se, sich verdrehen: zvrl se je voz, t. j. zadnji del se je nagnil na stran, Gor.; sich verkrümmen: žrebelj se je zvrl, Jurč.; — prim. svreti se.
  33. zvr̀g, zvŕga, m. der Knorren, M., Valj. (Rad); — pogl. svrg.
  34. zvȓh, praep. c. gen. oberhalb, über, Mur., C.; z. zvezd, über den Sternen, Mur.; z. zemlje, über der Erde, C.; pismo zvrh pisma je hodilo (Brief auf Brief), Svet. (Rok.); — ( nam. vzv-?).
  35. zvŕhati, -vȓham, vb. pf. häufen: z. mero, Slom., C.; dati komu zvrhano skledo moke, eine gehäufte (gegupfte) Schüssel voll Mehl, Gor., jvzhŠt.
  36. zvȓhka, I. adv. darüber, oberhalb, ogr.- M., C.; — II. praep. c. gen. = zvrh, vrhu, C.
  37. zvȓhnji, adj. darüber, oberhalb befindlich, C.; zvrhnja obleka, suknja, das Obergewand, der Überrock, Jan., nk.
  38. zvȓhoma, adv. gehäuft, gegupft; z. mi namerite! Mur.; z. napolniti vaganico, jvzhŠt.
  39. zvrhovátiti, -ȃtim, vb. pf. ordnungslos zusammenlegen, Cig.; zusammenhudeln, zusammenstoppeln: niso hoteli samo za nekaj časa kako kaj z., Levst. (Močv.); kar se v prenaglici zvrhovati, rado slabo ostaje, Levst. (Zb. sp.).
  40. zvȓhu, adv., praep. c. gen. = zvrhka, ogr.- C.
  41. zvr̀k, zvŕka, m. die Kegelschnecke (conus), Erj. (Z.).
  42. zvŕkati, -vȓkam, vb. pf. zusammendrehen, zusammenrollen, Z.
  43. zvŕniti, -nem, vb. pf., pogl. izvrniti.
  44. zvȓst, -ı̑, f. die Gattung, C., nk.
  45. zvŕsta, f. die Abart, Erj. (Z.).
  46. zvrstílọ, n. die Anreihung, C.
  47. zvrstı̑təv, -tve, f. die Anordnung, die Location, Jan.
  48. zvrstíti, -ím, vb. pf. in eine Reihe bringen, reihen; naj se pisma vsacega leta zvrste po številih vložnega zapisnika, Levst. (Nauk); — z. se, sich reihen; dolgo je trpelo, da smo se zvrstili (v procesiji), jvzhŠt.
  49. zvȓstoma, adv. nach der Reihe, Mur., Cig., Jan., C.; z. devati, t. j. po enoliko v eno vrsto, Dol.
  50. zvršávati, -am, vb. impf. = zvrševati; vollenden, vervollkommnen, ogr.- C.
  51. zvȓšba, f. der Vollzug, die Ausführung, Cig., Jan., DZ.
  52. zvrščeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zvrstiti, nk.; (-stovati) Mur., Cig., Jan.
  53. zvrščevȃvəc, -vca, m. der Ordner (einer Reihe), (-stovavec) Cig.
  54. zvŕšən, -šna, adj. vollstreckbar, DZ.
  55. zvŕšenost, f. die Vollkommenheit, Kremp.- C.
  56. zvršę́tək, -tka, m. die Vollendung, der Schluss, das Ende, Cig., Jan., Cig. (T.); z. dneva, der Ablauf des Tages, DZ.; z. računa, der Rechnungsabschluss, Levst. (Pril.); videč začetek, veroval je tudi v zvršetek, Jurč.
  57. zvrševȃnje, n. die Vollstreckung, Cig.
  58. zvrševáti, -ȗjem, vb. impf. ad zvršiti; vollziehen, vollstrecken, Cig.; z. ukrepe, Levst. (Nauk); z. prevzeta dela, seinen Aufgaben gerecht werden, Levst. (Nauk); — prim. izvrševati.
  59. zvrševȃvəc, -vca, m. der Vollzieher, der Vollstrecker, Cig.; z. zadnje volje, DZ.
  60. zvrševȃvka, f. die Vollzieherin, Cig.
  61. zvršíłən, -łna, adj. Vollzugs-: zvršı̑łna določila, die Vollzugsbestimmungen, DZ.; executiv, Cig. (T.).
  62. zvršílọ, n. der Vollzug, Cig. (T.), DZ.; z. sodbe, kazni, DZ.; z. pognano na prejemke, die Execution auf die Bezüge, DZ.
  63. zvršı̑təv, -tve, f. der Vollzug, Jan. (H.).
  64. zvršíti, -ím, vb. pf. 1) aufhäufen, Cig., C.; — 2) verrichten, vollenden, Cig., Jan., M., ogr.- C.; z. pridigo, Kast.; — vollziehen, vollstrecken, Cig., Jan.; z. sodbo, Cig.; z. postavo, dem Gesetze genug thun, Cig.; — 3) = izvršiti, beenden, Levst. (Zb. sp.) i. dr.
  65. zvršı̑tvən, -tvəna, adj. Vollzugs-, Jan. (H.).
  66. zvršljìv, -íva, adj. vollziehbar, Jan. (H.); — pogl. zvršen.
  67. zvrtẹ́ti se, -í se, vb. pf. v glavi se mi je zvrtelo, ich bekam den Schwindel, jvzhŠt.; (zvrtiti se, Z.).
  68. zvrvráti, -ȃm, vb. pf. aufsprudeln, Cig.; — ( nam. vzv-).
  69. zvȓžki, m. pl. das zusammengeschossene Geld, C.
  70. zvùn, praep. c. gen. außer: z. tega, C.; žetva z. čakanja (über Erwartung) dobra, ogr.- Mik.
  71. zvúna, adv. = zunaj: od zvuna, Mik.
  72. zvúnaj, adv. = zunaj, nk.
  73. zvunȃnjəc, -njca, m. der Fremdling, C.
  74. zvunȃnji, adj. = zunanji, Krelj, Žnid., nk.
  75. zvunȃnjščina, f. = zunanjščina, die Äußerlichkeit, Valj. (Rad).
  76. zvúnašnji, adj. = zunanji, Mik.
  77. zvunẹ̑nji, adj. = zunanji, Danj.- Mik., Zora.
  78. zvȗnski, adj. fremd, C., kajk.- Valj. (Vest.).
  79. zvȗnščina, f. das Äußere, C.
  80. žabȃvslja, f. ein abscheulicher Frosch, Cig.
  81. žábičav, adj. = žabičen, BlKr.
  82. žábovəc, -vca, m. 1) das Froschmännchen, Cig.; — 2) = žabar, Gor.
  83. žábovka, f. žabovke, Froschfische (batrachoidei), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  84. žafrȃnov, adj. Safran-.
  85. žafrȃnovəc, -vca, m. 1) der Safranapfel, Cig.; — 2) der Safransaft, Let.
  86. žȃgavəc, -vca, m. der Säger, Cig.
  87. žȃgavica, f. = žagalica, Kr.- Valj. (Rad).
  88. žȃgovəc, -vca, m. der Sägebaum, der Blockbaum, aus dem Bretter gesägt werden, Cig., Jan.
  89. žȃgovina, f. coll. Sägespäne, Mur., Cig., DZ., vzhŠt.
  90. žȃgovje, n. = žagovina, Mur.
  91. žȃgovnik, m. = žagovec, der Sägeblock, Cig.
  92. žájbəljnov, adj. Salbei-.
  93. žakljevína, f. die Sackleinwand, Cig., Jan.
  94. žalȃrstvọ, n. = želarstvo, C., ogr.- Valj. (Rad).
  95. žalı̑təv, -tve, f. die Kränkung, die Beleidigung, Cig., Jan., nk.
  96. žalı̑tva, f. = žalitev, Mur.
  97. žalı̑vəc, -vca, m. der Beleidiger, der Verletzer, Cig., Jan.
  98. žalı̑vka, f. die Beleidigerin, Jan.
  99. žaljìv, -íva, adj. kränkend, beleidigend, Cig., nk.
  100. žaljívost, f. das Kränkende, das Beledigende (an einer Rede, einem Benehmen), Cig., nk.

   30.701 30.801 30.901 31.001 31.101 31.201 31.301 31.401 31.501 31.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA