Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (31.001-31.100)

  1. zverjáški, adj. nach Art der wilden Thiere, Jarn.- M.; — grausam, Cig.
  2. zverjè, n. coll. wilde Thiere, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  3. zvę̑rnik, m. der Thierkreis (zodiacus), Cig. (T.).
  4. zvernják, m. = zverinjak, Mur., C.
  5. zveročȃstje, n. der Thierdienst, Cig. (T.).
  6. zverokrȃdba, f. der Wilddiebstahl, Cig., Nov.- C.
  7. zverokrȃdəc, -dca, m. der Wilddieb, Jan.
  8. zverokrȃdnik, m. = zverokradec, Cig.
  9. zverokrȃdstvọ, n. die Wilddieberei, Jan.
  10. zverokròg, -krǫ́ga, m. der Thierkreis, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  11. zverǫ̑vščəc, -ščəca, m. der Speik (valeriana celtica), SlGor.- C.
  12. zverǫ̑vščnik, m. = zverovščec, C.; — tudi: die Haselwurz (asarum), C.
  13. zvę̑rski, adj. den wilden Thieren eigen, sie betreffend; — wild.
  14. zverúžiti, -ȗžim, vb. pf. = zverižiti, C., Let.
  15. zveselíti, -ím, vb. pf. erfreuen; nobena reč jih ne more zveseliti, Dalm.; vino zveseli srce človeku, Met.; — ( nam. vzv-).
  16. zvẹ̑st, -ı̑, f. 1) das Gewissen, C., Mik.; — das Bewusstsein: v zvesti = v svesti, Vod. (Nov.); ( prim. svest); — 2) die Treue, Dalm., Krelj, Ravn.; — sod je za zvest (fest, stark) napravljen, vzhŠt.; — 3) die Kunde: na zvest dati, kund geben, ogr.- Valj. (Rad).
  17. zvẹ̑st, adj. 1) treu, getreulich; z. biti komu; zvesto služiti koga; zvesto opraviti vse po naročilu; zvesto Bogu služiti; na zveste roke dano, fidei commissum, auf Treue und Glauben gegeben, Dict.- Mik., Svet. (Rok.); — 2) zvesto poslušati, moliti, mit gesammeltem Geiste, aufmerksam, andächtig zuhören, beten; zvesto gledati, aufmerksam zusehen; zvesto delati, alle Gedanken bei der Arbeit haben.
  18. zvẹ́stən, -stna, adj. 1) = zvest 1), Mur.; — 2) z. si biti, sich bewusst sein, C., nk.
  19. zvésti, zvédem, vb. pf. 1) durch Verkauf anbringen, verkaufen, Dict., C., Mik., Svet. (Rok.); svoje blago drago z., Trub.; komaj sem kravo zvedel, Ravn.- M.; veliko blaga z., Jurč.; dvesto veder vina z., LjZv.; — anbringen: hčere z., LjZv.; wegschaffen, loswerden, Meg., Dict.; — (z. se, ein gutes Geschäft abgeben, GBrda); — 2) auf etwas zurückführen, reducieren, Cig. (T.); vsi barvni občutki se dade z. na tri glavne občutke, Žnid.; na isto ime z., auf gleiche Benennung bringen ( math.), Cig. (T.).
  20. zvẹ̑stnik, m. ein treuer Anhänger, Burg. (Rok.).
  21. zvẹstnọ̀, n. eine Gebür bei der Aufnahme in den Gemeindeverband, vzhŠt.
  22. zvẹstóba, f. die Treue.
  23. zvẹstóbən, -bna, adj. = zvest 1), Guts.- Cig., Mur., Jan.
  24. zvẹstomı̑səłn, -səłna, adj. treugesinnt, Jan.
  25. zvẹstọ̑st, f. die Treue.
  26. zvəščẹ̀ł, -ẹ̑la, adj., Met., pogl. zviščel pod: zviščeti.
  27. zvẹ́ščina, f. die Treue, Meg., Jan., Trub., Dalm.
  28. zvẹ́ti, -vẹ̑jem, vb. pf. aufwehen, aufwirbeln, Cig.; — ( nam. vzv-).
  29. zvę̑z, -ı̑, f. 1) die Verbindung, Cig.; — 2) ein gekrümmter Haken in der Baukunst, der Anker, Cig.; — 3) der Mittelstrich, V.-Cig.
  30. zvę̑za, f. 1) die Verbindung; — 2) das Band; die Fessel: zveze na njegovih rokah so se raztrgale, Dalm.; zveze raztrgati, Jap. (Sv. p.); — 3) die von Personen geschlossene Verbindung, das Bündnis, Cig., Jan., nk.; z. za boj in odboj, bojna in odbojna z., das Schutz- und Trutzbündnis, Cig. (T.); der Bund, die Föderation, Mur., Cig., Jan., C., Cig. (T.), nk.; ( prim. zaveza); — z. s kom, das Verhältnis mit jemandem, C.; — der Zusammenhang, der Connex, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; z. misli, namenov, vzrokov, Cig.; v zvezi biti, in Zusammenhang stehen, verknüpft sein, Cig., nk.
  31. zvę́zanje, n. die Handlung des Verbindens; — = poroka, C.
  32. zvę́zanki, m. pl. die Bundschuhe, Kremp.- C.
  33. zvę́zanost, f. die Verbundenheit ( phil.), Cig. (T.).
  34. zvę́zati, -žem, vb. pf. zusammenbinden, miteinander verbinden; z. kolje v butaro; roke z. tatu; z. tatu, den Dieb in Bande legen; lonec z., den Topf (mit Draht) beflechten; knjigo z., ein Buch einbinden; pse z., die Hunde koppeln; z. zid, die Mauer binden, verankern, Cig.; tesarji so zvezali hišo na tleh (sie haben das Gebäude zugelegt), Cig.; — ves sem zvezan (gelähmt), Z.; zvezan hoditi, engschrittig gehen, Z.; — zvezana toplota, gebundene Wärme, Cig., Jan., Cig. (T.); zvezana gorkota, Vrtov. (Km. k.); — zvezane državne zadolžnice, vinculierte Staatsobligationen, DZ.; — ( fig.) vereinigen, verbünden, alliieren, z. se, sich mit jemandem verbinden, eine Verbindung schließen, Cig., nk.
  35. zvezȃva, f. das Band, Trub.
  36. zvę́zavica, f. die Gicht, C., Z.
  37. zvę̑zčək, -čka, m. dem. zvezek; das Paketchen, Cig.; — das Bändchen, das Heft, Cig., nk.
  38. zvẹ́zda, f. 1) der Stern; jutrna, večerna z.; severna z., der Polarstern, Cig.; lasata z. = repatica, Meg.- Dict.; zvezde svetijo, die Sterne leuchten; zvezda se je utrnila, es fiel eine Lichtschnuppe; (= se je potočila, Jan.); — v zvezde kovati koga, jemanden bis zu den Sternen erheben, Cig., nk.; ( hs.); — eine Blässe an der Stirn einer Kuh, Cig.; — Name einer mit einer Blässe an der Stirn gezeichneten Kuh, Cig.; — kozje ime, Podmelci- Erj. (Torb.); — 2) der Augenstern, Dol.- Z., C.; — 3) das Fettauge auf der Brühe, C.; — 4) morska z., der Seestern (asterias), C., Erj. (Ž.).
  39. zvẹzdár, -rja, m. 1) der Sterngucker, der Astrolog, Alas., Cig., Jan., Dalm.; — = zvezdoslovec, der Astronom, Mur., Cig. (T.); — 2) zvezdarji, die Strahlenthiere (radiata), Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  40. zvẹzdárna, f. = zvezdarnica, Guts., Jan., M.
  41. zvẹzdárnica, f. die Sternwarte, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
  42. zvẹzdárski, adj. astronomisch, Cig. (T.); z. daljnogled, Žnid.
  43. zvẹ́zdast, adj. sternförmig, Mur., Cig., Jan., nk.
  44. zvẹzdáš, m. die rundsternige Sternkoralle (astraea rotulosa), Erj. (Ž.).
  45. zvẹzdàt, -áta, adj. gestirnt; zvezdato nebo.
  46. zvẹ́zdən, -dna, adj. Sternen-, sideral, siderisch, Cig. (T.); zvezdna pot, svetloba, Cig.
  47. zvẹ́zdica, f. dem. zvezda; 1) das Sternchen; — (als Zeichen im Buch): z. zvezdico zaznamenovati; — 2) das Spornrädchen, C.; — 3) očesna z., der Augenstern, Cig.; — 4) der Fettropfen auf der Brühe, vzhŠt.- C. ( Let.); — 5) das Marienblümchen (bellis), C.
  48. zvẹ́zdičje, n. coll. die Asteroiden, Cig.
  49. zvẹzdíšče, n. der Sternenhimmel, Jarn., Mur.; — das Gestirn, Meg.
  50. zvẹ̑zdje, n. 1) das Sternensystem, Cig. (T.); — 2) = ozvezdje, das Sternbild, das Gestirn, Mur., Jan.
  51. zvẹ̑zdnat, adj. 1) gestirnt, voll Sterne; zvezdnato nebo; — 2) voll Fettaugen: zvezdnata juha, C.
  52. zvẹ̑zdnica, f. das Sternkraut (aster), Jan., C.; navadna z., die Sternmiere oder der Hühnerdarm (stellaria media), Tuš. (R.); — das Edelweiß (gnaphalium leontopodium), Avče- Erj. (Torb.).
  53. zvẹzdocvẹ̑tka, f. zvezdocvetke, Sternblumen (dialypetalae), Cig. (T.), Tuš. (R.).
  54. zvẹzdočȃstje, n. der Gestirndienst, Cig., Jan., Cig. (T.).
  55. zvẹzdočȃstnik, m. der Gestirnanbeter, Cig.
  56. zvẹzdoglȃvka, f. die Knopfblume (knautia), C.
  57. zvẹzdoglèd, -glę́da, m. 1) der Sterngucker, Cig., Jan.; lažnjivi zvezdogledi, Preš.; — der Astrolog, Cig. (T.); — = zvezdoslovec, der Astronom, Cig., Jan.; — 2) neka riba: der Sterngucker (uranoscopus), Erj. (Z.).
  58. zvẹzdoglę̑dəc, -dca, m. = zvezdogled 1), M., Jap.- C.
  59. zvẹzdoglę̑dnica, f. = zvezdarnica, die Sternwarte, ZgD.
  60. zvẹzdoglę̑dstvọ, n. die Astroskopie, Cig.
  61. zvẹzdokàz, -káza, m. die Sternkarte, die Himmelskarte, Jan., Cig. (T.), Jes.
  62. zvẹzdomèr, -mę́ra, m. das Astrolabium, Cig., Jan.
  63. zvẹzdomǫ̑ləc, -lca, m. der Gestirnanbeter, Jan.
  64. zvẹzdorı̑łəc, -łca, m. der Sternmaulwurf (condylura), Erj. (Z.).
  65. zvẹzdoslǫ̑vəc, -vca, m. der Astronom, Jan., nk.
  66. zvẹzdoslǫ́vən, -vna, adj. astronomisch, Jan., nk.
  67. zvẹzdoslǫ̑vje, n. die Astronomie, Jan., nk.
  68. zvẹzdovę̑rəc, -rca, m. der Astrolog, Cig. (T.); ( stsl.).
  69. zvẹzdovìd, -vída, m. = zvezdokaz, C., Cig. (T.).
  70. zvẹzdovı̑t, adj. gestirnt, sternenreich, Cig.; zvezdovito nebo, der Sternenhimmel, Cig. (T.).
  71. zvẹzdǫ̑vje, n. = zvezdje, das Sternensystem, Cig. (T.).
  72. zvẹzdoznȃnəc, -nca, m. der Sternkundige, Mur.; der Astronom, Cig. (T.).
  73. zvẹzdoznȃnski, adj. astronomisch, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
  74. zvẹzdoznȃnstvọ, n. die Sternkunde, die Astrognosie, Cig., Jan., Cig. (T.); die Astronomie, Mur., nk.
  75. zvę̑zək, -zka, m. 1) etwas Zusammengebundenes: das Bündel, das Bund; das Fascikel, Cig.; das Paket, Cig., Jan.; das Reisebündel, C.; z. ključev, ein Bund Schlüssel, Jan., C.; der Strauß, Cig., M.; z. lepih rož, Slom.- C.; der Palmbusch, Slom.- C.; — 2) der Band (als Theil eines größeren Druckwerkes), Cig., Jan., nk.
  76. zvę́zən, -zna, adj. 1) Bundes-, Allianz-, Jan.; zvę̑zna država, der Bundesstaat, Jan., Cig. (T.); zvezni zbor, die Bundesversammlung, Cig.; zvezno svetovalstvo, der Bundesrath, DZ.; — 2) Verbindungs-, Cig.; zusammenhängend, communicierend, Cig. (T.); zvezna hodišča, Communicationsgänge, Levst. (Pril.); zvezna črta, die Communicationslinie, Cig.; — 3) zvezna moč, die Cohäsionskraft, Jan.
  77. zvezílọ, n. = vezilo, das Band, Kremp.- C.; — die Fessel, Guts. (Res.).
  78. zvezı̑t, adj. zvezita števila, verbundene Zahlen ( math.), Cig. (T.).
  79. zvezı̑tost, f. die Verbundenheit ( phil.), Cig. (T.).
  80. zvę̑zljaj, m. = zvezek, das Gebund, Cig.
  81. zvę̑znik, m. der Bundesgenosse, der Verbündete, Cig., Jan., Cig. (T.).
  82. zvẹ́zniti, -nem, vb. pf. verbiegen, Jarn., Mur.; zveznjen, krumm, verzogen, verkrüppelt, C.; tudi: zvežnjen, Vrtov. (Km. k.), vzhŠt.
  83. zvę́znost, f. 1) die Cohäsion, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.); — 2) der Zusammenhang: pisma so mej seboj v zveznosti, DZ.; vzajemno z. poočititi, den gegenseitigen Zusammenhang darlegen, DZ.
  84. zvezolǫ́mən, -mna, adj. bundbrüchig, Cig., Jan.
  85. zvezolǫ̑mnik, m. der Bundbrüchige, Cig.
  86. zvezolǫ̑mstvọ, n. der Bundesbruch, Cig., Jan.
  87. zvezováłən, -łna, adj. verbindend: zvezovȃłnọ občenje (železnično), der Verbandverkehr, DZ.
  88. zvezovȃnje, n. das Zusammenbinden, das Verbinden.
  89. zvezováti, -ȗjem, vb. impf. ad zvezati.
  90. zvę̑žčič, m. dem. zvezek; das Heftchen, nk.
  91. zvę̑žənj, -žnja, m. das Bündel, nk.; nekaj zvežnjev praproti, DSv.; das Fascikel, Levst. (Nauk), DZ.; pismo je bilo poslano v zvežnju z drugimi pismi v glavni cesarski stan, Navr. (Kop. sp.).
  92. zvẹ́ženje, n. die Verbiegung, die Verkrümmung, Z.; der Wurf (eines Brettes), Cig.
  93. zvẹ́žiti, -im, vb. pf. verkrümmen, verbiegen, schief machen, Mur., Cig.; solnce je desko zvežilo, die Sonne hat das Brett krumm gezogen, Cig.; z. se, sich verziehen, sich werfen, Cig., Jan.; deska se je zvežila, zvežena deska, Cig., Polj.; sleme se je upognilo in streha zvežila, Glas.; zvežena glava, ein verschrobener Kopf, Jurč.; — prim. izvežiti se.
  94. zvı̑čna, f. = zolva, zava, die Mannesschwester, Mik., Vrtov. (Km. k.); (zvičina, Ben.- Erj. [Torb.]).
  95. zvídẹti se, -vı̑di se, vb. pf. zvidi se mi, zvidelo se mi je, ich finde, ich fand (mich bewogen), DZ., nk.; — ( nam. vzv-).
  96. 1. zvíhati, -ham, -šem, vb. pf. 1) zusammenbiegen, Cig.; zvihana glasovnica, zusammengefalteter Stimmzettel, DZ.; — 2) zvihan = zvit, verschmitzt, V.-Cig.
  97. 2. zvíhati, -ham, -šem, vb. pf. aufbiegen, Cig.; — ( nam. vzv-).
  98. zvı̑hi, m. pl. = golenice, ki se dajo vihati, Ig (Dol.).
  99. 1. zvihráti, -ȃm, vb. pf. 1) krumm biegen, M.; nož z. (verbiegen), Z.; koso z., die Schneide der Sense verbiegen; — 2) in Eile zusammenstümpern: nezrel zdelek, zvihran s tako naglico, Levst. ( LjZv.).
  100. 2. zvihráti, -ȃm, vb. pf. sich stürmend erheben, aufstürmen, Cig., Jan.; — aufschießen (von Pflanzen), Cig.; — ( nam. vzv-).

   30.501 30.601 30.701 30.801 30.901 31.001 31.101 31.201 31.301 31.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA