Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (30.501-30.600)

  1. zdvojénje, n. die Verzweiflung, kajk.- Valj. (Rad), nk.
  2. zdvojíti, -ím, vb. pf. verzweifeln, Meg., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad), Guts. (Res.), nk.; dvojimo, ali ne zdvojimo, ogr. ( Mik.).
  3. zedínjavəc, -vca, m. der Vereiniger, Cig.
  4. zedinjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zediniti.
  5. zedinljìv, -íva, adj. vereinbar, Cig., Jan.
  6. zẹ́havəc, -vca, m. der Gähner, BlKr.; zehavci in dremavci, vzhŠt.- C.
  7. zẹ́havica, f. die Gähnsucht, Mur., Mik.; z. me ima, ich muss immer gähnen, Mur.
  8. zeleníkov, adj. buchsbäumen, Jan.
  9. zeleníkovina, f. das Buchsbaumholz, Cig., Jan.
  10. zelenı̑nstvọ, n. die Gemüsecultur, DZ.
  11. zelenjȃv, f. = še zeleno, nezrelo sadje, DSv.
  12. zelenjȃva, f. grüne Ware, grüne Gartengewächse, das Grünzeug.
  13. zelenjȃvar, -rja, m. der Grünhändler, Cig.
  14. zelenjȃvən, -vna, adj. vom Grünzeug: zelenjavna juha, die Kräutersuppe, C.; zelenjavni vrt, der Gemüsegarten, nk.
  15. zelénjev, adj. kar je za zelenje: z. koš, t. j. koš, v katerem nosijo živini bukovo zelenje, Levst. (Zb. sp.).
  16. zelenovíšnjev, adj. grünblau, Cig.
  17. zę́liščevəc, -vca, m. der Kräutersaft, Cig.
  18. zę́ljev, adj. vom Kraut, C.
  19. zə̀łva, f. die Mannesschwester, BlKr.; ("zlva", Mik.); prim. zava.
  20. zə̀łvica, f. dem. zelva; die Mannesschwester, C.
  21. zemljedẹ̑łstvọ, n. die Landwirtschaft, die Agricultur, Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Močv.), nk.
  22. zemljemę̑rstvọ, n. die Erdmesskunst, Mur., Cig., Jan.; die Geodäsie, Cig. (T.).
  23. zemljeròv, -róva, m. der Schanzengräber, Vrt.; der Sappeur, Levst. (Zb. sp.).
  24. zemljeslǫ̑vəc, -vca, m. der Geolog, Cig., Jan., Cig. (T.).
  25. zemljeslǫ́vən, -vna, adj. geologisch, Cig., Jan., Cig. (T.).
  26. zemljeslǫ̑vje, n. die Geologie, Cig., Jan., Cig. (T.).
  27. zemljevȃnje, n. 1) der Landbau, C.; — 2) Grund und Boden, Svet. (Rok.).
  28. zemljeváti, -ȗjem, vb. impf. das Land bebauen, C.
  29. zemljevìd, -vída, m. die Landkarte, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  30. zemljevídən, -dna, adj. Landkarten-: zemljevı̑dna zbirka, Cig.
  31. zemljevı̑dnik, m. der Atlas, Cig.
  32. zemljevína, f. das Erdreich, der Boden, C.
  33. zemljevǫ̑dnica, f., Jan., C., pogl. dvoživka, amfibij.
  34. zemljeznȃnstvən, -stvəna, adj. geognostisch, Cig. (T.).
  35. zemljeznȃnstvọ, n. die Erdbodenkunde, die Geognosie, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.
  36. zemljíkovəc, -vca, m. der Wurzeltheil des Baumstammes, vzhŠt.- C.
  37. zemljíkovina, f. das Holz vom Wurzeltheil des Baumstammes, vzhŠt.- C.
  38. zemljiškoodvę̑zən, -zna, adj. Grundentlastungs-, nk.
  39. zemljı̑štvọ, n. Grund und Boden, Svet. (Rok.); — das Grundstück, Cig.
  40. zenačeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zenačiti, Cig.
  41. zę́tovski, adj. den Schwiegersöhnen gehörig, sie betreffend, Mur.
  42. zẹ̀v, zẹ́va, m. 1) der Rachen, V.-Cig.; — z. cevi, die Röhrenweite, Cig. (T.); — 2) der Hiatus ( gramm.), Cig. (T.), nk.
  43. zẹ̑v, -ı̑, f. = zev, m. 1), Jan.
  44. 1. zẹ́va, f. die Riesenmuschel (tridacna gigas), Erj. (Ž.).
  45. 2. zeva, f. = zelva, zava, M., BlKr.
  46. zẹváč, m. der Gähner, M.
  47. zẹválọ, n. der Gähner, Jan.
  48. zẹ́vanje, n. das Aufsperren des Mundes (Maules, Rachens), das Gähnen.
  49. zẹ́vati, -am, vb. impf. 1) den Mund (das Maul, den Rachen) geöffnet halten; od vročine, od žeje z.; iz radovednosti z., Cig.; — weit geöffnet sein, klaffen: brezdno zeva, Cig., Jan.; oreh zeva, (če je zelena lupina počila), C.; — z. za čim, nach etwas lechzen, sich sehnen, ogr.- C.; — 2) schreien, Polj., Idrija, Ig (Dol.); — maulmacherisch reden, Ig (Dol.); — 3) athmen, Habd.- Mik.
  50. zẹ̑včica, f. dem. zevka; die Gienmuschel (chama), Erj. (Z.).
  51. zẹ̑vka, f. die Klaffmuschel, Cig.
  52. zẹ́vniti, zẹ̑vnem, vb. pf. den Mund (das Maul, den Rachen) aufsperren, Cig., Jan.; — aufklaffen, Cig.
  53. zəvrẹ́ti, -vrèm, vb. pf. = 1. zavreti, aufsieden, (iz: vzevreti), Cv.
  54. zəvsẹ̑ma, adv. gänzlich, durchaus, C.
  55. zę́zavəc, -vca, m. ein säumiger Mensch, Raič ( Vest.).
  56. zę́zavka, f. die Bachstelze, C.
  57. zganjȃvəc, -vca, m. z. oblakov, der Wolkensammler, Cig.
  58. zgȃravica, f. = izgaga, Habd.- Mik.; z. me dere, C.; — ( nam. izg-).
  59. zgȃrjavica, f. = zgaravica, C.
  60. zgibávati, -am, vb. impf. = zgibati, M.
  61. zgibȃvka, f. die Halszange (zum Biegen des Drahtes), Cig.
  62. zglası̑təv, -tve, f. die Anmeldung, C., DZ.; — ( nam. vzg-).
  63. zglaševȃnje, n. das Melden, die Anmeldungen, das Meldungswesen, Levst. (Nauk); — ( nam. vzg-).
  64. zglaševáti, -ȗjem, vb. impf. = zglašati, nk.; — ( nam. vzg-).
  65. zglaševȃvəc, -vca, m. der Melder, Jan. (H.); — ( nam. vzg-).
  66. zglȃvje, n. 1) der Kopftheil des Bettes; z. je prenizko, previsoko; pri zglavju stati; — der Kopfpolster, V.-Cig., Jan.; pod z. kaj dejati, jvzhŠt.; — der erhabene Theil des Weingartens, Z., Notr.; — 2) der Säulenkopf, Jan. (H.); — 3) das Zapfengerüst, das Zapfenlager, worauf der Zapfen einer Welle ruht, Cig.; — prim. vzglavje.
  67. zglȃvnica, f. das Kopfkissen, Železniki ( Gor.).
  68. zglȃvnik, m. 1) das Kopfkissen, Mur., Jan., Mik., BlKr.; — 2) = debelo poleno ali panj, na katerega se polagajo manjša polena, Vrt., Dol., Notr.; — der eiserne Feuerbock, Štrek., Z., Kras.
  69. zglavnják, m. = zglavnik 2), Glas., Str.; zglavnjak, ali kakor pravite vi, Gorenjci, panjač, Str.
  70. zgledováti se, -ȗjem se, vb. impf. Blicke werfen: mej sabo so se zgledovali, sie blickten einander an, Dalm.; — z. se nad kom: ves svet se zgleduje nad njim, aller Augen sind auf ihn gerichtet, Cig.; nad tem se ljudje zgledujejo, das fällt auf, Cig.; — z. se nad kom (čim), Ärgernis nehmen an jemandem (einer Sache); — z. se po kom, sich an jemandem ein Beispiel nehmen: zgleduj se po drugih, Cig.; — ( nam. vzg-).
  71. zglẹ́viti, -im, vb. pf. zerkauen: zgristi in zgleviti, LjZv.
  72. zgnjávčiti, -im, vb. pf. = zgnjaviti; ruto v žep z. (= grdo stlačiti), C.
  73. zgnjáviti, -im, vb. pf. zusammendrücken, zerknüllen, Cig.; zusammenquetschen, Ravn.- M.
  74. zgobavẹ́ti, -ím, vb. pf. Schwämme bilden, Cig.; — schwammicht werden, C.; — ( nam. vzg-).
  75. zgodboslǫ̑vəc, -vca, m., der Geschichtsforscher, Šol.
  76. zgodovína, f. der Geschichtsstoff, die Geschichte, Cig., Jan., nk.; občna z., die Weltgeschichte, Cig., Jan., Jes., nk.; posvetna, cerkvena z., die Profan-, die Kirchengeschichte, Cig., Jan.
  77. zgodovı̑nar, -rja, m. der Geschichtsforscher, der Geschichtsschreiber, der Historiker, Jan., C., nk.
  78. zgodovı̑nəc, -nca, m. = zgodovinar, Levst. ( LjZv.).
  79. zgodovinopı̑sje, n. = zgodopisje, Vest., Let.
  80. zgodovı̑nski, adj. Geschichts-, geschichtlich, historisch, Cig., Jan., nk.; zgodovinski izviri, die Geschichtsquellen, Cig. (T.); zgodovinsko znanstvo, die Geschichtswissenschaft, Cig. (T.); zgodovinska povest, eine geschichtliche Erzählung, Cig., nk.
  81. zgodovı̑nstvọ, n. das Geschichtswesen, Z.
  82. zgodoznȃnstvọ, n. die Geschichtskenntnis, Jan.
  83. zgołčávati, -am, vb. impf. sprechen, sich besprechen, ogr.- M.; z. s kom, ogr.- Let.; z. si s kom, sich besprechen, ein Gespräch haben, ogr.- Mik.
  84. zgorljìv, -íva, adj. verbrennlich, Cig., Jan., Cig. (T.).
  85. zgorljívost, f. die Verbrennlichkeit, Cig. (T.).
  86. zgostı̑təv, -tve, f. die Verdichtung, die Condensation, die Concentration ( chem.), Cig., Jan., Cig. (T.).
  87. zgostljìv, -íva, adj. condensierbar, coercibel ( chem.), Jan., Cig. (T.).
  88. zgoščávati, -am, vb. impf. = zgoščati, zgoščevati, Cig., Cig. (T.).
  89. zgoščevȃnje, n. = zgoščanje: z. hlapov in par, Sen. (Fiz.).
  90. zgoščeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zgostiti.
  91. zgotȃvljati, -am, vb. impf. ad zgotoviti; verfertigen: iz rogov se glavniki zgotavljajo, ogr.- Valj. (Rad).
  92. zgotovílọ, n. die Herstellung, Levst. (Cest.).
  93. zgotǫ́viti, -ǫ̑vim, vb. pf. verfertigen, ausfertigen, Cig., DZ.; imenik z., eine Liste anfertigen, Levst. (Nauk); — prim. izgotoviti.
  94. zgovȃrjati se, -am se, vb. impf. ad zgovoriti se; ein Gespräch führen, sich besprechen, Jap.- C.; z. se s kom, Fr.- C.; (= z. si, ogr.- Valj. [Rad]).
  95. zgovẹ́dən, -dna, adj. pfiffig: z. na vse, C.
  96. zgọ̑vor, m. die Besprechung, das Gespräch, Meg., Dalm.; — z. imeti s kom, Dalm.; — die Verabredung, Slom.- C.; z. (= zaveza) s peklom, Dalm.
  97. zgovǫ́rən, -rna, adj. gesprächig, redelustig; z. človek; vino človeka zgovornega dela; — beredt, eloquent, Mur., Jarn.- Cig., Jan., nk.; — tudi: zgọ̑vorən, zgovórən, Valj. (Rad).
  98. zgovoríti se, -ím se, vb. pf. sich besprechen, sich verabreden.
  99. zgovorljìv, -íva, adj. gesprächig, redselig, Jan., Št.; — beredsam, eloquent, Jan., Cig.
  100. zgovorljívost, f. die Redseligkeit, Cig.

   30.001 30.101 30.201 30.301 30.401 30.501 30.601 30.701 30.801 30.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA