Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (30.401-30.500)

  1. zdẹ́havica, f. = zehavica, Cig., Jan.
  2. zdẹlávati, -am, vb. impf. = zdelovati; 1) verfertigen: z. volivske imenike, die Wählerlisten verfassen, Levst. (Nauk); — 2) poltern, Cig.
  3. zdẹlovȃłnica, f. das Erzeugungslocal, DZ.
  4. zdẹlovȃnje, n. 1) das Verfertigen, das Verfassen: z. črtežev, Levst. (Močv.); — 2) das Zurichten, das Maltraitieren, ZgD.; — 3) der Bau, die Baulichkeit, das Gebäude: potrebna bi še bila ta zdelovanja, Levst. (Pril.); tedaj še ni bilo tega zdelovanja, Lašče- Levst. (Rok.).
  5. zdẹlováti, -ȗjem, vb. impf. ad zdelati; 1) verfertigen, bereiten, Ravn.- Valj. (Rad), nk.; z. na štiri ogle, abvieren, Cig.; — verfassen: z. zapis (o notarju), einen Notariatsact aufnehmen, DZ.; — 2) auskommen: zdeloval je pošteno ob svojem, LjZv.; odslej bomo zdelovali brez dragih najemnikov, LjZv.; — 3) übel zurichten: grdo z., Cig.; — sein Unwesen treiben, poltern, toben, Cig., Jan.
  6. zdẹlovȃvəc, -vca, m. der Polterer, Cig., Jan.
  7. zdelvica, f., Ptujsko polje- C., ( nam. zelvica, = zava, die Mannesschwester).
  8. zdẹ̑təv, -tve, f. die Meinung, Cig., Jan.
  9. 1. zdẹ́vati, -vam, (-vljem), I. vb. impf. ad 1. zdeti; zusammenlegen: žito v kozolec z., Cig.; snope, seno v kopice z., Hip. (Orb.), Dol.; — II. vb. pf. = izdevati: žito smo že na kup zdevali, jvzhŠt.
  10. 2. zdẹ́vati, -vam, (-vljem), vb. impf. ad 2. zdeti; herabnehmen, herabthun, Cig., Jan.
  11. 3. zdẹ́vati, -vam, (-vljem), vb. impf. ad 3. zdeti; beilegen, Dict.; z. komu vsakršna grda imena, Cig.; isto ime so zdevali tudi čarovnicam, LjZv.; z. komu cucek, jemanden "Hund" heißen, C.; — ( nam. vzd-).
  12. zdẹ̑včək, -čka, m. dem. = zdevec, zapeček, der Sitz am Ofen, Dol.
  13. zdẹ̑vəc, -vca, m. der Sitz am Ofen, Dol.
  14. zdẹ̑vək, -vka, m. der Zuname, der Schimpf-, Spitzname, Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); — ( nam. vzd-).
  15. zdevı̑čina, f., Rihenberk- Erj. (Torb.), nam. zavična, zvična; — prim. zdelvica.
  16. zdẹ̑všək, -ška, m. der Ablasspfennig, Z.; — = svetinja ali križec na molku, Polj.; (pravilno menda: zdẹ̑vščak?).
  17. zdihávati, -am, vb. impf. = zdihovati, Habd.- Mik., Jan., M.; — pogl. vzdihavati.
  18. zdihovȃnje, n. das Seufzen; — pogl. vzdihovanje.
  19. zdihováti, -ȗjem, vb. impf. ad zdihniti, seufzen; — pogl. vzdihovati.
  20. zdivjáti, -ȃm, vb. pf. wild werden; mačka je zdivjala = je divja postala, ne drži se več hiš; — in Raserei gerathen, Cig.; auftoben, Cig.; svinje so zdivjale (fingen an sich wild zu geberden, wild umherzulaufen); — ausarten (o rastlinah): solata je zdivjala; trta je zdivjala (ist unmäßig hoch gewachsen); — ( nam. vzd-).
  21. zdobrẹ́vati, -am, vb. impf. ad zdobreti, C.
  22. zdobrovǫ́ljiti, -vǫ̑ljim, vb. pf. in gute Laune versetzen, SlN.; — z. se, wieder gut werden, sich aussöhnen, BlKr.- Mik., Navr. (Let.); dobri ljudje se brzo zopet zdobrovoljijo, veli Beli Kranjec, Navr. (Kop. sp.).
  23. zdogovẹ́dẹti se, -vẹ́m se, vb. pf. = zavedeti se, Rihenberk- Erj. (Torb.); (-diti se, C.).
  24. zdrȃhljiv, adj. zankhaft, zudringlich, V.-Cig., Svet. (Rok.); z. je, kdor rad zdrahe dela, Lašče- Erj. (Torb.).
  25. zdrȃhljivəc, -vca, m. der Postenträger, der Klatscher, Dol.- Cig., der Friedensstörer, Z.
  26. zdràv, zdráva, adj. 1) gesund; zdrav kakor riba v vodi; zdrava živina; zdrav les; na zdravem, im gesunden Zustande, Cig. (T.); zdrava pamet; — zdrav bodi! zdravi bodite! zdrav ostani! zdravi ostanite! lebe wohl, lebet wohl! — zdrav! zdrava! zdravi! lebe wohl! lebet wohl! Cig., Dol.; zdravo! lebe(t) wohl! (tudi = sei(d) gegrüßt, Mur., Jan., vzhŠt., ogr.- C.); — gegrüßt: ljuba mati, bodi zdrava! ogr.- C.; in je rekel k njim (ženam): zdrave! Krelj; zdrava Marija, das Ave-Maria-Geläute: pred zdravo Marijo, po zdravi Mariji, ogr.- C.; — 2) der Gesundheit zuträglich; zdrav kraj; ni zdravo vroče jedi jesti; — ( fig.) heilsam: to je bilo zdravo za njega.
  27. 1. zdrȃvəc, -vca, m. 1) der Gesunde: Zdravniki bolni zdravce bi radi celili, Levst. (Zb. sp.); — 2) der Sanikel (sanicula), C.
  28. 2. zdrȃvəc, -vca, m. = mendravec 3), dravec, Notr.
  29. zdravíca, f. der Gesundheitsspruch, der Toast; zdravico napiti komu, auf jemanden einen Toast ausbringen, ihm zutrinken.
  30. zdravı̑čka, f. dem. zdravica; das Trinklied: zdravičko piti, C.; — vreden je sto centov zlata, kdor nam da lepo novo pesem, naj bo zdravička ali pa sveta, Slom.
  31. zdravíka, f. das Benedictenkraut (geum rivale), C.
  32. zdravı̑lar, -rja, m. = lekar, der Pharmaceut, Mur., Cig., C.
  33. zdravíłən, -łna, adj. heilend, heilsam, Heil-, Cig., Jan., nk.; zdravı̑łnọ zelišče, das Heilkraut, Cig.; zdravilna moč, die Heilkraft, Cig., Jan., nk.
  34. zdravilíšče, n. der Curort, Jan., DZ., nk.
  35. zdravı̑łnica, f. 1) die Heilanstalt, Cig., Jan., DZ.; — 2) der Medicinalkasten, DZ.; — 3) die Heilquelle, Cig. (T.), Jes.
  36. zdravíłnost, f. die Heilkraft, die Heilsamkeit, Cig.
  37. zdravílọ, n. das Heilmittel, die Arzenei; z. za oči, das Augenmittel; z. zoper mrzlico; domače z., das Hausmittel; pri njem ne pomaga nobeno z. več.
  38. zdraviloslǫ̑vje, n. die Heilmittellehre, Cig.
  39. zdraviloznȃnəc, -nca, m. der Pharmakolog, Cig.
  40. zdraviloznȃnstvọ, n. die Arzeneikunde, die Pharmakologie, Cig.
  41. zdravı̑łski, adj. medicinisch, medicinal, Cig., Jan.; zdravilska sklenica, die Arzeneiflasche, Cig.; zdravilski potroški, die Medicinalauslagen, Jan.; zdravilske zeli, die Arzeneipflanzen, LjZv.
  42. zdravı̑łstvọ, n. das Heilwesen, Cig.; = zdravstvo, das Sanitätswesen, Levst. (Nauk); — = zdravništvo, die Heilkunde, Cig., Jan.; živinsko z., die Vieharzeneikunde, Cig.
  43. zdravı̑njak, m. = zdravnik 2), die Augenwurz, C.
  44. zdravíšče, n. = zdravilišče, Jan.
  45. zdravı̑telj, m. der Heilkünstler, Jan.; = zdravnik, der Arzt, Cig., Jan., Vrtov. (Vin.).
  46. zdravı̑teljski, adj. = zdravniški, ärztlich, Cig., C.; zdraviteljsko osebje, ärztliche Personen, DZ.
  47. zdravı̑təv, -tve, f. die Heilung, die ärztliche Behandlung, Cig., Jan., C.; die Cur, Jan., C.
  48. zdráviti, zdrȃvim, vb. impf. heilen, curieren; ärztlich behandeln; kdo te zdravi? z. koga z domačimi zdravili; z. se, eine Cur gebrauchen: s kopanjem se z., eine Badecur gebrauchen; sam se zdravi, er curiert sich selbst; prišel se je zdravit v hribe.
  49. zdravı̑vəc, -vca, m. = zdravnik, der Arzt, C., Ravn.- Valj. (Rad).
  50. zdravı̑vọ, n. der Heilstoff, Jan.
  51. zdrȃvje, n. 1) die Gesundheit, das Wohlsein, das Wohlbefinden; Bog nam daj ljubo zdravje! trdno z.; ni trdnega zdravja, er ist schwächlich, kränklich; s svojim zdravjem je plačal, es hat ihn die Gesundheit gekostet, Cig.; zavoljo zdravja, aus Gesundheitsrücksichten, Cig.; na čije z. piti, auf jemandes Wohl trinken; na tvoje zdravje, auf dein Wohl! na zdravje! wohl bekomm es! Cig.; dobro zdravje! (als Begrüßung bei der Zusammenkunft), Mur., vzhŠt.; willkommen! Cig.; übhpt. Gruß des Kommenden, Vorübergehenden u. dgl., jvzhŠt.; z. prositi komu, jemanden grüßen, Trub.; — 2) vsega sveta z., der Odermennig (agrimonia eupatoria), Cig., C.; — jelensko z., der Haarstrang (peucedanum), C.; — kurje z., das Frühlingshungerblümchen (draba verna), Tuš. (R.); — kozje z., das Gauchheil (anagallis), Jan.
  52. zdrȃvjiče, n. dem. zdravje; ljubo z., die liebe Gesundheit, Cig.; z. napiti komu, Npes.-Vraz: zdravjiče! (als Gruß), vzhŠt.
  53. zdravljáč, m. der Curpfuscher, Jan.
  54. zdravljénje, n. das Heilen; das Curieren; die ärztliche Behandlung.
  55. zdravníca, f. ein weiblicher Arzt, Let.; zdravnica — smrt, Zora.
  56. zdravník, m. 1) der Arzt; osebni z., der Leibarzt, Cig.; domači z., der Hausarzt, Cig., nk.; živinski z., der Vieharzt, der Thierarzt; vojaški z., der Militärarzt; očesni z., der Augenarzt, C.; — 2) die Augenwurz (libanotis), C.
  57. zdravnína, f. die Arztgebür, Cig.
  58. zdravnı̑ški, adj. Ärzte-, ärztlich; zdravniško društvo; zdravniško izpričevalo; zdravniško mazaštvo, die Curpfuscherei, DZkr.; medicinisch, Mur., Cig., Jan.
  59. zdravnı̑štvọ, n. die Heilkunde, die Medicin, Mur., Cig., Jan., nk.
  60. zdravoslǫ̑vəc, -vca, m. der Mediciner, C.
  61. zdravoslǫ́vən, -vna, adj. medicinisch, Jurč.
  62. zdravoslǫ̑vje, n. die Gesundheitslehre, die Hygiene, LjZv.; — die Medicin, die Heilkunde, C.
  63. zdravovẹ́da, f. die Gesundheitskunde, Jan.
  64. zdrȃvstvən, -stvəna, adj. Sanitäts-, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; zdravstveni svetnik, der Sanitätsrath, Cig., nk.; zdravstvene razmere, nk.
  65. zdravstvənína, f. die Sanitätsgebür, DZ.
  66. zdrȃvstvọ, n. das Gesundheitswesen, das Sanitätswesen, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., nk.
  67. zdraževáti, -ȗjem, vb. impf. ad 2. zdražiti, Jan. (H.).
  68. zdražljìv, -íva, adj. streitsüchtig, zwistig, zänkisch, Dict., Cig.; — reizbar, Mur., Cig., Jan.
  69. zdražljívost, f. streitsüchtiges, zänkisches Wesen, die Reizbarkeit, Cig.
  70. zdrẹvenẹ́ti, -ím, vb. pf. erstarren, Jan. (H.).
  71. zdrgávati, -am, vb. impf. abstreifen: z. rokavice, SlN.; — prim. 2. zdrgniti.
  72. zdrgováti, -ȗjem, vb. impf. ad 3. zdrgniti; zusammenschnüren: grlo mu je zdrgovalo, glas jemalo, Jurč.
  73. zdrkávati, -am, vb. impf. = zdrkovati, jvzhŠt.
  74. zdrkljìv, -íva, adj. 1) leicht ausgleitend: zdrkljiva noga, ein unsicherer Fuß, Zora; — 2) schlüpfrig, Cig.
  75. zdrkováti, -ȗjem, vb. impf. ad zdrkniti.
  76. združávati, -am, vb. impf. = združevati; podobčine so se združavale v veliko občino, Levst. (Nauk).
  77. združevalíšče, n. der Vereinigungspunkt, Žnid.
  78. združevȃnje, n. das Vereinigen; z. pomisli, die Ideenassociation (das Aneinanderreihen derselben), Cig. (T.).
  79. združeváti, -ȗjem, vb. impf. ad združiti.
  80. združı̑təv, -tve, f. die Vereinigung, Jan.
  81. združljìv, -íva, adj. conjunctiv ( phil.), Cig. (T.).
  82. združljívost, f. z. pomisli, die Ideenassociaton (als Neigung der Ideen, sich zu vergesellschaften), Cig. (T.).
  83. zdrvenẹ́ti, -ím, vb. pf. zu Holz werden, Cig.
  84. zdržávanje, n. 1) = zdrževanje; — 2) die Befolgung, ogr.- Valj. (Rad).
  85. zdržávati, -am, vb. impf. 1) = zdrževati; — 2) befolgen, ogr.- Mik.
  86. zdrževȃnje, n. die Aufrechterhaltung; die Erhaltung, die Verpflegung.
  87. zdrževáti, -ȗjem, vb. impf. ad zdržati; 1) aufrecht erhalten; — aushalten, versorgen; — 2) z. se, sich enthalten; — 3) (po nem.) z. se, sich irgendwo aufhalten, Mur., Jan.; — ( nam. vzd-).
  88. zdrževȃvəc, -vca, m. der Erhalter, der Versorger, Cig.
  89. zdrževȃvka, f. die Erhalterin, die Versorgerin, Cig.
  90. zdržljìv, -íva, adj. enthaltsam, Mur., Cig., Jan.; — ( nam. vzd-).
  91. zdržljívost, f. die Enthaltsamkeit, Mur., Cig., Jan.; — ( nam. vzd-).
  92. zduhnjȃva, f. die Anbrüchigkeit, C.
  93. zdvȃjati, -am, vb. impf. ad zdvojiti, C.
  94. zdvę́čiti, -im, vb. pf. 1) zerkauen, Jan.; — 2) zerknüllen, Kr.
  95. zdvìg, -dvíga, m. = vzdig, der Hub, Cig.
  96. zdvigáč, m. = vzdigač, der Hebezapfen, Cig.
  97. zdvígati, -dvı̑gam, vb. impf. = vzdigati, Cig.
  98. zdvı̑gljaj, m. = vzdigljaj, der Hub, der Zug in der Lotterie, Cig.
  99. zdvígniti, -dvı̑gnem, vb. pf. = vzdigniti, Cig.
  100. zdvigováti, -ȗjem, vb. impf. = vzdigovati, Krelj.

   29.901 30.001 30.101 30.201 30.301 30.401 30.501 30.601 30.701 30.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA