v (30.301-30.400)

30301. zavzdígniti, -dı̑gnem, vb. pf. erheben, Mur.; z. kupo, Jurč.
30302. zavzdigováti, -ȗjem, vb. impf. ad zavzdigniti, Jan. (H.).
30303. zavzẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad zavzeti; 1) einnehmen, Jan., nk.; — 2) z. se, staunen, Cig., Jan., M.; z. se nad čim, C.; zavzet, erstaunt, Mur.; — 3) z. se česa, sich etwas angelegen sein lassen, C.
30304. zavzę̑mək, -mka, m. das Erstaunen, C.
30305. zavzę́tən, -tna, adj. 1) erstaunlich, wunderlich, C.; auffallend, Cig.; sicer zavzetna, pa vendar sveta reč, Škrb.; — 2) kdor se trdno zavzame za kaj, fest im Vorsatz, Svet. (Rok.).
30306. zavzę́ti, -vzámem, vb. pf. 1) (einen Platz) einnehmen, Cig., Jan., nk.; — 2) in Erstaunen versetzen, C.; z. se, erstaunen, Dict., Mur., Cig., Jan., Rog., Škrinj., Ravn.- Valj. (Rad); z. se nad kom (čim), Cig.; — 3) z. se za koga, sich jemandes annehmen, C., Svet. (Rok.); z. se za kaj, sich einer Sache gehörig annehmen, Svet. (Rok.); — z. si, sich vornehmen, Glas., Levst. (Beč.).
30307. zavzę́tje, n. das Erstaunen, die Befremdung, Mur., Cig., Jan.
30308. zavzı̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. = zavzemati, (einen Platz) einnehmen, C.; z. škofovske sedeže, Vest.
30309. zavzpę̑t, adv. = spet, ogr.- C.
30310. zazávanje, n. = zazivanje, Danj.- M.; z. na obrambo, kajk.- Valj. (Rad).
30311. zazávati, -vam, vb. impf. = zazivati; 1) anrufen, kajk.- Valj. (Rad); z. koga na pomoč, C.; pastir zazava s hriba v hrib, da pokliče svojega druga, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) z. se na Boga, sich auf Gott berufen, Gott anrufen, Mur.
30312. zazdẹ́vati, -am, vb. impf. ad zazdeti; scheinen, den Anschein haben; zazdeva se mi, es will mir scheinen, nk.
30313. zazdráviti, -zdrȃvim, vb. pf. zuheilen machen, Ravn.- Cig.; — z. se, zuheilen: ni se mu hotela rana zazdraviti, LjZv.
30314. zazẹ́vati, -am, vb. pf. den Mund, das Maul, den Rachen aufsperren; — gähnen, Jarn., M.; — aufklaffen, Cig.
30315. zazẹ̑vək, -vka, m. die Aufsperrung des Mundes, das Gähnen, Jan.
30316. zazibávati, -am, vb. impf. ad zazibati; einwiegen, Jan.
30317. zazibȃvka, f. das Wiegenlied, Jan.
30318. zazidávati, -am, vb. impf. = zazidovati.
30319. zazidováti, -ȗjem, vb. impf. ad zazidati.
30320. zazı̑v, m. der Anruf, Jan.; — die Apostrophe, C.
30321. zazívanje, n. das Anrufen, Jan.
30322. zazívati, -vam, -vljem, vb. impf. ad zazvati; anrufen: svetnike z., ogr.- C.
30323. zazı̑vək, -vka, m. der Anruf, C.
30324. zazljìv, -íva, adj. 1) zornmüthig, C.; — 2) heiklich, empfindlich, C.
30325. zazlọ̑dovati, -ujem, vb. pf. = zazlodejati, Mik.
30326. zaznamenávati, -am, vb. impf. = zaznamenjevati; 1) bezeichnen, Levst. ( LjZv.); — 2) verzeichnen: z. v beležno knjigo, ins Vormerkbuch eintragen, Levst. (Nauk).
30327. zaznamenjeváłən, -łna, adj. bezeichnend, (-mnje-), Jan.
30328. zaznamenjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zaznamenjati, Mur., Cig., Jan., Cv.; ( vb. pf. = zaznamenovati I., Meg., Dalm.).
30329. zaznámenovati, -ujem, I. vb. pf. mit einem Zeichen versehen, bezeichnen; zaznamenovan, bezeichnet, Dalm.; na rokah sem te zaznamenoval, Guts. (Res.); — domisli me, da ga bom slabo zaznamenoval (anschwärzen), Jurč.; (govori se nav. skrčena oblika: zaznámvati); — II. zaznamenováti, -ȗjem, vb. impf. = zaznamenjevati, nk.
30330. zaznámovati, -ujem, (-vam), vb. pf. = zaznamenovati I., zaznamenjati, Cig., Jan.
30331. zaznávanje, n. die Wahrnehmung, Jan. (H.).
30332. zaznávati, -am, vb. impf. ad zaznati; wahrnehmen, Cig. (T.); — dan se zaznava, der Tag bricht an, Cig.; počasi se zaznava, svetli, Ravn.
30333. zazorẹ́vati, -am, vb. impf. ad zazoreti; reifen, C., Zora.
30334. zazorljìv, -íva, adj. misstrauisch, C.
30335. zázov, -zóva, m. die Anrufung, Cig.; — die Appellation, Mur.
30336. zazvȃnjati, -am, vb. impf. ad zazvoniti, DSv.
30337. zazváti, -zóvem, vb. pf. 1) anrufen, rufen, = poklicati: Bog nas k sebi zazove, ogr.- Valj. (Rad); auffordern, DZ.; — 2) z. se, sich berufen, appellieren, Mur.
30338. zazvę́nčati, -ím, vb. pf. erklirren, erklingen, Zora; Zazvenčalo je strašno, (o zlatih okovih), Npes.-K.
30339. zazvenẹ́ti, -ím, vb. pf. erklingen, erschallen, Jarn., Cig., Jan., nk.
30340. zazvenketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. zu klingeln anfangen, Levst. (M.).
30341. zazvenkljáti, -ȃm, vb. pf. = zazvenketati, Jarn.
30342. zazvòn, -zvǫ́na, m. der Anschlag an die Glocke, Cig.
30343. zazvončkáti, -ȃm, vb. pf. die (das) Glöckchen, die Schellen erklingen lassen, Cig.
30344. zazvončkljáti, -ȃm, vb. pf. = zazvončkati, Cig.
30345. zazvoníti, -ím, vb. pf. 1) anfangen zu läuten; eine Glocke ertönen lassen; kadar dan ( acc.) zazvoni, beim Erschallen des Morgengeläutes, Cig.; — 2) zu klingen anfangen, ertönen, erklingen; v ušesih mi je zazvonilo.
30346. zažalováti, -ȗjem, vb. pf. durch Trauern verlieren, vertrauern, Cig.
30347. zaželẹ́vati, -am, vb. impf. ad zaželeti, Jan.
30348. zaženı̑təv, -tve, f. = zaženilo, M.
30349. zažigȃvəc, -vca, m. der Anzünder; — der Brandstifter.
30350. zaživẹ́ti, -ím, vb. pf. zu leben anfangen, Zora; aufleben, Cig. (T.); na kakem potu je zaživela rastlina, Zv.; — zavest mu je zaživela, Let.
30351. zaživíti, -ím, vb. pf. = potrošiti; verzehren, verbrauchen, C.; kar imam, vse lahko zaživim, Svet. (Rok.); aufschwelgen, Cig.
30352. zažváliti, -žvȃlim, vb. pf. z. konja, dem Pferde das Gebiss anlegen.
30353. zažvegláti, -ȃm, vb. pf. = na žveglo zapiskati, Cig.
30354. zažvę́nčati, -ím, vb. pf. = zazvenčati, einen Klang von sich geben, Cig.
30355. zažvenkáti, -ȃm, vb. pf. erklingen, Cig.
30356. zažvenketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. zu klirren, zu klingeln anfangen; erklirren.
30357. zažvenkljáti, -ȃm, vb. pf. erklingeln, schellen, Cig.
30358. zažvę́nkniti, -žvę̑nknem, vb. pf. einen Klang geben, erklingen, Cig.; (o meču), Dalm.
30359. zažvepláti, -ȃm, vb. pf. z. čebele, die Bienen mit Schwefel tödten, Lašče- Levst. (Rok.).
30360. zažvı̑žg, m. der Pfiff, Cig.
30361. zažvížgati, -am, vb. pf. mit dem Munde zu pfeifen anfangen; ein Pfeifen, einen Pfiff hören lassen; z. znano melodijo; z. komu na prste; psu z., dem Hunde pfeifen; — aufzischen, Cig.
30362. zažvížgniti, -žvı̑žgnem, vb. pf. einen Pfiff hören lassen, Levst. (Zb. sp.).
30363. zažvížniti, -žvı̑žnem, vb. pf. einen Pfiff thun, Jarn.
30364. zažvrgolẹ́ti, -ím, vb. pf. zu zwitschern anfangen; aufzwitschern.
30365. zbȃdavəc, -vca, m. der Stichler, Cig.
30366. zbadljìv, -íva, adj. bissig, beißend, sarkastisch; zbadljive besede; nobene zbadljive mi ne ostane na dolgu, Jurč.; z. jezik, ein böses Maul, Cig.
30367. zbadljı̑vəc, -vca, m. der Stichler, Jan.
30368. zbadljívost, f. die Bissigkeit, der Sarkasmus, Cig., Jan.
30369. zbantováti, -ȗjem, vb. pf. beleidigen, ogr.- M., C.; — prim. bantovati.
30370. zbẹžávati, -am, vb. impf. ad zbežati; = begati 1): Peter je zbežaval za goskami, Npr.- Kres; — ( nam. vzb-).
30371. zbíravəc, -vca, m. der Sammler, Cig., Jan., M.; — der Versammler, Cig.
30372. zbíravka, f. die Sammlerin, Cig.; leča z., die Sammellinse, Žnid.
30373. 1. zbívati, -am, vb. impf. 1) zusammenstoßen, Mur., C.; — 2) z. se, sich stoßen: otroci so se zbivali, SlGor.
30374. 2. zbívati, -am, vb. impf. zusammenleben: lepo s kom z., (tudi: z. se), C.
30375. zblaznjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zblazniti, Ärgernis geben, ärgern, (-znov-) Trub.
30376. zbliževȃnje, n. die Annäherung, nk.; z. obeh cerkev, Cv.
30377. zbliževáti, -ȗjem, vb. impf. ad zbližati; näher aneinander bringen, nk.; z. se, sich einander nähern, nk.
30378. zbodljìv, -íva, adj. = zbadljiv, Jan., C.; Potrpi njene zbodljive zabave! Levst. (Zb. sp.).
30379. zbolẹ́vati, -am, vb. impf. ad zboleti; zu erkranken pflegen, M., Z., Žnid.
30380. zborovȃnje, n. die Abhaltung einer Versammlung oder einer Reihe von Versammlungen, nk.
30381. zborováti, -ȗjem, vb. impf. eine Versammlung (Versammlungen) abhalten, tagen, Jan., C., nk.
30382. zbrȃv, f. das Sammelwerk, Jan.; — der Plunder, der Wust, Jan.; krošnjar pobere svojo zbrav, Jan.; obriše si sitno lasnato zbrav s čela, Jurč.
30383. zbrisováti, -ȗjem, vb. impf. ad zbrisati.
30384. zbrojȃva, f. die Erforschung, C.
30385. zbrojávati, -am, vb. impf. durchsuchen, erforschen: naturo z., ogr.- C., M.; z. srce, ogr.- Valj. (Rad).
30386. zbrojȃvəc, -vca, m. der Erforscher, M., ogr.- Valj. (Rad).
30387. zbudı̑təv, -tve, f. die Erweckung, Jan.; — ( nam. vzb-).
30388. zbújavəc, -vca, m. kdor zbuja, der Erwecker, Cig.; — ( nam. vzb-).
30389. zburkávati, -am, vb. impf. ad zburkati; unruhig machen, aufregen, ogr.- Valj. (Rad); z. se, stürmisch bewegt sein: morski valovi se zburkavajo, ogr.- Valj. (Rad); ( pren.) svet se zburkava, ogr.- Valj. (Rad); — ( nam. vzb-).
30390. zburkȃvəc, -vca, m. der Aufrührer, C.; — ( nam. vzb-).
30391. zdávanje, n. die Trauung, Mur., C., vzhŠt.- Valj. (Rad).
30392. 1. zdávati, -vam, (-vljem), vb. impf. ad 1. zdati; zusammengeben, Cig.; — trauen, Mur., vzhŠt.
30393. 2. zdávati, -vam, (-vljem), vb. impf. ad 2. zdati; entbieten: hvalo z., ogr.- Valj. (Rad); — ( nam. vzd-).
30394. zdȃvək, -vka, m. die Trauung, Mur., vzhŠt.
30395. zdávna, adv. = zdavnaj, Jan., Levst. (Sl. Spr.).
30396. zdávnaj, adv. längst; to sem že z. pozabil.
30397. zdávnji, adj. einer längst vergangenen Zeit angehörend, alt, C.
30398. zdávnọ, adv. = zdavnaj, Mur., Cig., Jan., Trub., Ben.- Kl.
30399. zdávnost, f. = davnost, Cig., C., M.
30400. zdẹ́havəc, -vca, m. = zehavec, Cig.

   29.801 29.901 30.001 30.101 30.201 30.301 30.401 30.501 30.601 30.701  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani