v (29.801-29.900)

29801. zasobnoprávən, -vna, adj. = zasebnopraven, privatrechtlich, Levst. (Nauk).
29802. zásov, -sóva, m. der Riegel, C.
29803. zásova, f. der innere Querriegel an der Thür, Vas Krn- Erj. (Torb.).
29804. zaspȃnstvọ, n. die Langschläferei, Cig.
29805. zaspávanje, n. das Einschlafen, kajk.- Valj. (Rad).
29806. zaspávati, -am, vb. impf. ad zaspati, Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); zibani z burjo zaspavamo ob divji godbi lakotnih volkov, Let.; — ( pren.) časniki zaspavajo (= hören auf zu erscheinen), Levst. (Zb. sp.).
29807. zaspívati, -am, vb. impf. nach und nach einschlafen, im Einschlafen begriffen sein, Ben.- Mik. (V. Gr. IV. 319.), Svet. (Rok.).
29808. zasramljìv, -íva, adj. 1) beschämend, M.; — höhnisch, spöttisch, Cig., Jan.; — 2) schändlich, C.
29809. zasramljı̑vəc, -vca, m. der Spöttler, Cig., Jan.
29810. zasramljı̑vka, f. die Spöttlerin, Cig., Jan.
29811. zasramotováti, -ȗjem, vb. impf. ad zasramotiti: schmähen, Jan., Trub. (Psal.); ( nam. — -čevati).
29812. zasramováłən, -łna, adj. beschimpfend, lästerlich, Cig., Jan., nk.
29813. zasramovánəc, -nca, m. der Beschimpfte, Cig.
29814. zasramovȃnje, n. das Beschämen, Mur.; das Beschimpfen, die Verhöhnung.
29815. zasramováti, -ȗjem, vb. impf. beschämen, M.; — beschimpfen, verhöhnen; oko tega, kateri očeta zasramuje, imajo od potokov krokarji izkljuvati, Škrinj.- Valj. (Rad).
29816. zasramovȃvəc, -vca, m. der Beschimpfer, der Verhöhner, der Schmäher, Cig., Trav., Ravn.- Valj. (Rad), nk.
29817. zasramovȃvka, f. die Beschimpferin, die Verhöhnerin, die Schmäherin, Cig., Jan.
29818. zastȃjavəc, -vca, m. der Zurückbleibende, der Marodeur, Jan. (H.).
29819. zastanȃvljati, -am, vb. impf. ad zastanoviti; zurückhalten, hemmen, C.
29820. zastanǫ̑va, f. = zastanovitev, Jan.
29821. zastanovı̑təv, -tve, f. der Einhalt, die Einstellung, Jan.
29822. zastanovíti, -ím, vb. pf. zum Stehen bringen, hemmen, Einhalt thun, Mur., Cig., Jan.; vodo z., den Wasserabfluss hemmen, Z.; kri z., das Blut stillen, Mur.
29823. zastarẹ́vati, -am, vb. impf. ad zastareti; verjähren, DZ.
29824. zastarljìv, -íva, adj. verjährbar, Cig.
29825. zastȃva, f. 1) die Fahne, die Flagge, Mur., Cig., Jan., nk.; — die Nebelkappe einer Bergspitze, C., Notr.- Levst. (M.), jvzhŠt.; — solnce gre v zastavo, die Sonne verbirgt sich hinter den Wolken, Jan.; — 2) der Ansatz, die Anlage: der Kernansatz, Jan.; der Zellenansatz im Bienenstock: čebele trdijo na pokrov ula zastavo iz voska ter jo vedno bolj daljšajo proti podnici, Levst. (Beč.); — 3) die Constitution, die Anlage, die Beschaffenheit, C.; z. života, C.; tele je lepe zastave, žito ima lepo zastavo (= obeta, da bode dobro obrodilo), Poh.; — 4) das Absperren des Mahlwassers: po zastavah mleti = v presledkih, kadar vode dosti nateče, mleti, SlGor.- C.; — das Stauwerk, Jan. (H.); — 5) der Hinterhalt, die Nachstellung: huda zastava, sovražne zastave, Trub.; — 6) die Verpfändung, der Versatz; v zastavo dati, verpfänden, Cig., Jan.; — das Pfand; zastavo dati, rešiti, Meg.; on zapusti svojim sovražnikom pravo zastavo svoje ljubezni in sprave, Jap. (Prid.); skupna z., die Simultanhypothek, DZ.; živa z., fressendes Pfand, Cig.; — 7) die Aufgabe (einer Frage, eines Räthsels), Cig.
29826. zastávati, -am, vb. impf. = zastajati, zurückbleiben, stehen bleiben, stocken, C., Z.
29827. zastȃvək, -vka, m. 1) das Wasserwehr, C.; — 2) der Ansatz: hrustančni z., der Knorpelansatz, Cig.; — 3) das Unterpfand, C.; — der Versatz, Valj. (Rad); — 4) die Aufgabe, das Problem, Cig., Jan., Cig. (T.).
29828. zastávən, -vna, adj. 1) Fahnen-, Cig., Jan.; zastȃvni trakovi, nk.; — 2) von guter Anlage, Constitution: z. je mlad človek, mlada žival, deblo, veja, zel, rast, sploh vse, kar obeta, da bode zajetno, ako doraste, Lašče- Erj. (Torb.); zastavno grozdje, eine reichliche Ernte versprechende Trauben, Z.; kräftig gebaut, stämmig, Jan.; mornar z. kakor Herkules, Let.; zastavna vzrast, zastaven život, Jurč.; zastavni podgorski očetje, LjZv.; — gesetzt, ernst: zastavni in pametni ljudje, zastavno vedenje, LjZv.; izgovoriti zastavno besedo, Jurč.; tiho, počasno, zastavno stopajo vrste, LjZv.; — 3) Pfand-: Cig., Jan.; Hypothekar-: zastȃvni upnik, zastavna terjatev, DZ.
29829. zastȃvica, f. 1) das Räthsel, Cig., Jan., M., Štrek., Bolc, Solkan- Erj. (Torb.), nk.; zastavico zastaviti, ein Räthsel aufgeben, C.; — 2) dem. zastava 1), das Fähnlein, Jan., nk.
29830. zastavíłən, -łna, adj. Verpfändungs-: zastavı̑łnọ pismo, die Verpfändungsurkunde, DZ.
29831. zastavı̑łnica, f. das Pfandhaus, Cig., Jan.; dati kaj v zastavilnico, Glas.
29832. zastavílọ, n. die Pfandschaft, das Pfand, Jan.
29833. zastavíšče, n. die Fahnenstange, Cig., C.
29834. zastáviti, -stȃvim, vb. pf. 1) durch Voranstellung einer Sache zumachen, zustellen: z. peč, den Ofen zusetzen, Cig.; — verstellen, verrammeln, sobo s posteljami, pot z vozovi z.; — besetzen: sodišče ni bilo prav zastavljeno, DZ.; — den Lauf einer Sache hemmen, Jan.; z. (= ustaviti) vodo, Cig.; — 2) verpfänden, glavo z., sein Leben zum Pfande einsetzen, Cig.; versetzen; z. zlatnino; — z. se za koga, za kaj, für jemanden o. etwas in Haft treten, gut stehen, Cig.; — za varuha so me doma zastavili, (porok sem torej, da se nič ne zgodi), C.; — 3) durch Wetten verlieren, verwetten; — 4) ansetzen: z. pero, Preš.; — napačno jo z., einen verfehlten Lebenswandel beginnen, Nov.; — aufwerfen, aufgeben: vprašanje, zastavico, uganko z., Cig., Jan., Cig. (T.), Šol., C., Erj. (Torb.); — z. plačo, sich einen Lohn ausbedingen o. bestimmen, Notr.
29835. zastȃvka, f. der Finalstock der Buchdrucker, M.
29836. zastavljȃłnica, f. das Pfandhaus, das Versatzamt, Cig., Jan., nk.
29837. zastávljanje, n. 1) das Verstellen; — 2) das Verpfänden; — 3) das Ansetzen; — das Aufwerfen.
29838. zastávljati, -am, vb. impf. ad zastaviti; 1) verstellen: zastavljali so lovci in gonjači zaporedoma več dolin in jarkov, a volka ni bilo na dan, LjZv.; — 2) versetzen; začel je svojo obleko z.; — 3) ansetzen; zalego z., Brut ansetzen, Por.; — stellen, aufgeben; zastavljali so mu vprašanje za vprašanjem, Jurč.
29839. zastavljȃvəc, -vca, m. der Pfandgeber, der Verpfänder, Cig., Jan.
29840. zastȃvljenəc, -nca, m. der Geisel, Cig., Jan., C.
29841. zastavljenína, f. die Pfandsache, DZ.
29842. zastávljenje, n. 1) die Verstellung, die Verrammelung; — 2) die Verpfändung; — 3) die Aufwerfung, ( prim. zastaviti 4)).
29843. zastȃvljenost, f. die Pfandschaft (als Eigenschaft), Cig., DZ.
29844. zastȃvljenstvọ, n. die Geiselschaft, Cig.
29845. zastȃvnica, f. 1) = zatvornica, das Schutzbrett, (das Wasser damit zurückzuhalten), Cig.; — 2) = zastavljalnica, Jan., C.; — die Hypothekenbank, Cig., Nov.; — 3) = zastavni list, der Versatzschein, C., DZ.
29846. zastȃvnik, m. 1) der Fahnenträger ( z. B. bei Hochzeiten), Št.- C.; der Fähnrich, Cig., Jan.; — 2) der Verpfänder, der Pfandgeber, Cig., C.; — 3) der Angriffspunkt, Cig., Jan.
29847. zastavnják, m. der Hochzeitsfahnenträger, C., SlN.; zástavnjak, vzhŠt.
29848. zastávnost, f. 1) die Pfandschaft (als Eigenschaft), Cig., Jan.; — 2) die tüchtige Anlage o. Constitution, die Corpulenz, Jan.; ( prim. zastaven 2)).
29849. zastavodȃvəc, -vca, m. der Pfandgeber, Cig., Jan.
29850. zastavoję̑mnik, m. der Pfandnehmer, Cig., Jan.
29851. zastavonǫ̑səc, -sca, m. der Fahnenträger, nk.
29852. zastavonǫ́ša, m. = zastavonosec, nk.
29853. zastȃvski, adj. Fahnen-: z. patent, das Flaggenpatent, DZ.
29854. zastȃvščina, f. das Pfändegeld, (denar, s katerim se odkupi zastavljena reč), Cig.
29855. zastǫ̑pništvọ, n. die Vertretung, die Repräsentanz, Jan., C., nk.
29856. zastopováłən, -łna, adj. repräsentativ, Jan. (H.).
29857. zastopováti, -ȗjem, vb. impf. = zastopati, Jan.
29858. zastopovȃvəc, -vca, m. der Vertreter, Vrt.
29859. zastǫ̑pstvən, -stvəna, adj. repräsentativ: zastopstvena ustava, die Repräsentativverfassung, Cig. (T.).
29860. zastǫ̑pstvọ, n. die Vertretung, die Repräsentanz, Jan., Cig. (T.), nk.
29861. zastranjeváti, -ȗjem, vb. impf. = zastranjati, Cig.; omahuje in zastranjuje (= v stran se zaletuje), Bes.
29862. zastrašávanje, n. der Terrorismus, Cig. (T.).
29863. zasukávati, -am, vb. impf. = zasukovati.
29864. zasȗva, f. der Riegel, C.
29865. zasuváč, m. der Riegel, ogr.- C.
29866. zasuvák, m. = zasuvač, C.
29867. zasuválọ, n. = zasuvač, C.
29868. zasúvati, -am, vb. impf. ad zasuniti, Z.
29869. zasvȃjati, -am, vb. impf. ad zasvojiti; z. si, sich zueignen, ogr.- M.
29870. zasvẹdočávati, -am, vb. impf. bezeugen, SlN.- C.
29871. zasvẹdočíti, -ím, vb. pf. bezeugen, Z.
29872. zasvẹdríti, -ím, vb. pf. bohrerartig verdrehen; dreto s ščetino z., C.
29873. zasvẹ́titi, -im, vb. pf. 1) zu leuchten anfangen; zasvetila je zvezda na nebu, Cig.; zora je zasvetila, Ščav.- Pjk. (Črt.); — 2) z. se, zu glänzen anfangen; lice se mu je zasvetilo od veselja; — erglänzen, aufglänzen, aufblitzen; nekaj se je zasvetilo v daljavi; — zdaj se mu je še le zasvetilo, jetzt gieng ihm erst ein Licht auf, Cig.
29874. zasvínčiti, -svı̑nčim, vb. pf. mit Blei vergießen, Cig., C., DZ.
29875. zasvírati, -am, vb. pf. ertönen o. erklingen lassen, aufspielen, Šol., nk.; — hs.
29876. zasvíslati, -am, vb. pf. hram z. = hramu svisli napraviti, C.
29877. zasvìt, -svíta, m. das Aufleuchten: z. v očeh, LjZv.; — der Tagesanbruch, Z.
29878. zasvítati, -svı̑tam, vb. pf. 1) anbrechen (vom Tage), Z.; med Slovenci mu je zasvital prvi dan, Navr. (Let.); — 2) zasvita se mi, es geht mir ein Licht auf, Cig.
29879. zasvojíti, -ím, vb. pf. z. si, sich zueignen, Mur., ogr.- C.
29880. zaščuváti, -ščúvam, -ščújem, vb. pf. verhetzen, nk.
29881. zašiváč, m. der Zunäher, Cig.
29882. zašívati, -am, vb. impf. ad zašiti, Mur., Cig., Jan.; nihče ne zašiva starega oblačila z zaplato od novega sukna, Dalm.
29883. zašrȃvbati, -am, vb. pf. zuschrauben, Cig.; — prim. šravb.
29884. zašrȃvfati, -am, vb. pf. = zašravbati.
29885. zašvedráti, -ȃm, vb. pf. verkrümmen, C.
29886. zatajȃvəc, -vca, m. der Verleugner, C.
29887. zatajevȃnje, n. das Verheimlichen; das Verschweigen, das Verleugnen; z. samega sebe, die Selbstverleugnung.
29888. zatajeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zatajiti; verheimlichen, verleugnen; z. samega sebe.
29889. zatajevȃvəc, -vca, m. der Verleugner, Jan.
29890. zatajı̑təv, -tve, f. die Verleugnung, Jan.
29891. zatajljìv, -íva, adj. verschwiegen, C.
29892. zategljìv, -íva, adj. zähe, Cig.; — zategljiva je tekočina, katera se vleče, C.; — zategljiv je pot, ako ga neče biti nikdar konec, Podkrnci- Erj. (Torb.); — langsam: zategljiva rast jezika, Zora.
29893. zategovȃnje, n. das Zuziehen, das Zuschnüren; — das Verziehen; — das Dehnen; — prim. zategovati.
29894. zategováti, -ȗjem, vb. impf. ad zategniti; po hrvatsko z., mit croatischem Accente, croatisierend sprechen; tudi: zatę́govati, Dol.
29895. zatəmnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zatemniti, verdunkeln.
29896. zatezávati, -am, vb. impf. = zatezati.
29897. zatezljìv, -íva, adj. zuschnürbar, Jan. (H.).
29898. zatezováti, -ȗjem, vb. impf. = zatezati.
29899. zatikȃvka, f. = veja, ki se zatika po travnikih tam, koder ne smejo ljudje hoditi, Dol.
29900. zatirȃtəv, -tve, f. die Unterdrückung, Jan.

   29.301 29.401 29.501 29.601 29.701 29.801 29.901 30.001 30.101 30.201  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani