v (29.701-29.800)

29701. zarajtováti, -ȗjem, vb. impf. ad zarajtati; verrechnen; — anrechnen; v hudo z., C.
29702. zaraščȃva, f. das Gestrüpp, Vrtov. (Vin.).
29703. zaravnáti, -ȃm, vb. pf. zugleichen, Cig.; jamo z., M.
29704. zarázovati, -ujem, vb. impf. verletzen, verwunden: s svojimi jeziki zarazujejo ("zarázuju"), kajk.- Valj. (Rad).
29705. zardẹ́vati, -am, vb. impf. ad zardeti, (zarud-) Jan., Zora.
29706. zarekovȃnje, n. das Betheuern, Kres.
29707. zarekováti se, -ȗjem se, vb. impf. = zarekati se, geloben, Z.; — betheuern, Cig.; — Verwünschungen ausstoßen, C.
29708. zarę̑vkati, -am, vb. pf. z. nad kom, jemanden anbrummen, C.
29709. zarę́vkniti, -rę̑vknem, vb. pf. aufbrummen, mit Unwillen sagen, Z.; zarevknil je očetu, Ravn.
29710. zarę̑vsati, -am, vb. pf. aufkläffen, Jan. (H.); — unwillig aufschreien, Jan.; z. nad kom, jemanden anschnarchen, anschnauzen, Cig.
29711. zarę̑vskati, -am, vb. pf. = zarevsati, Nov.
29712. zarẹzávanje, n. 1) das Einschneiden, M.; — 2) das Schlachten; ovco na z. peljati, ogr.- Valj. (Rad).
29713. zarẹzȃvka, f. die Einschneidesäge, Cig.
29714. zarẹzováti, -ȗjem, vb. impf. ad zarezati; 1) Einschnitte machen, kerben; — 2) fehlschneiden.
29715. zaripljeváti se, -ȗjem se, vb. impf. roth werden: črešnje se zaripljujejo, Z.
29716. zarisávati, -am, vb. impf. = zarisovati.
29717. zarisováti, -ȗjem, vb. impf. ad zarisati.
29718. zarívati, -am, vb. impf. ad zariti.
29719. zarjavẹ́ti, -ím, vb. pf. rostig werden, verrosten; železo, ki se ne rabi, rado zarjavi; zarjaveli meči, zarjavelo železo.
29720. zarjavíti, -ím, vb. pf. bräunen: solnce mu je zarjavilo lice, (-ruj-) Jurč.
29721. zarjovẹ́ti, -ím, vb. pf., Jan., pogl. zarjuti.
29722. zarǫ́bljenstvọ, n. die Flegelhaftigkeit, Cig.
29723. zarobljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad 1. zarobiti, Jan.; pogl. 1. robiti.
29724. zarǫ́čavəc, -vca, m. der Verlober, Cig.
29725. zaročeváti, -ȗjem, vb. impf. = zaročati, Z.
29726. zaročevȃvəc, -vca, m. der Verlober, Cig.
29727. zaročı̑təv, -tve, f. das Verlöbnis, Jan.
29728. zarǫ̑kvica, f. die Armspange, Jan. (H.).
29729. zarotováti, -ȗjem, vb. impf. 1) = rotiti, beschwören, Jan.; — 2) z. se, sich verschwören, Jan.
29730. zarovánəc, -nca, m. der Schmutzige, der Schmierige, C.
29731. zarovánka, f. die Schmutzige, die Schmierige, C.
29732. zarovášiti, -ȃšim, vb. pf. auf dem Kerbholz mit einem Einschnitt verzeichnen, einkerben, Cig., Nov.- C.
29733. zarováti, -rǫ́vljem, vb. pf. (durch Wühlen) beschmutzen, C.; zarovan, schmutzig, schmierig, C.
29734. zarǫ̑vštati, -am, vb. pf. = zaroštati, Cig., Notr.
29735. zarubı̑təv, -tve, f. die Pfändung.
29736. zarubljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zarubiti, Cig., Jan.
29737. zarubljìv, -íva, adj. = zaruben, Cig., Jan.
29738. zarujavẹ́ti, -ím, vb. pf., Cig., Jan., nk., pogl. zarjaveti.
29739. zarupljìv, -íva, adj. = zarupljen: zarupljiva jed, Z.; — prim. zarupiti se 2).
29740. zasajȃvəc, -vca, m. der Anpflanzer, Cig., Jan., C.
29741. zasajȃvka, f. die Anpflanzerin, Cig., Jan.
29742. zasajeváti, -ȗjem, vb. impf. = zasajati.
29743. zasę̑bništvọ, n. der Privatstand, Jan. (H.).
29744. zasebnoprávən, -vna, adj. privatrechtlich, DZ., Nov.
29745. zasę̑bstvọ, n. der Privatstand, Cig.
29746. zasẹdávanje, n. das Nachstellen, C.; od vražjega zasedavanja oslobodi nas! ogr.- Valj. (Rad).
29747. zasẹdávati, -am, vb. impf. = zasedati 3), Mur.; z. koga, jemandem nachstellen, M.; (zasedjavati, ogr.- Valj. [Rad]).
29748. zasẹ́davəc, -vca, m. der Nachsteller, der Lauerer, ogr.- C.
29749. zasẹdljìv, -íva, adj. gerne nachstellend, hinterlistig, Mur., Svet. (Rok.).
29750. zasẹdováti, -ȗjem, vb. impf. = zasedati, Mik.
29751. zasẹdovȃvəc, -vca, m. = zasednik, Jan.
29752. zasegljìv, -íva, adj. anzüglich, beleidigend, Cig., C.
29753. zasegljívost, f. die Anzüglichkeit, Cig.
29754. zasegováti, -ȗjem, vb. impf. = segati, einschlagen: v kak oddelek z., DZ.
29755. zasẹjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zasejati; säen; drevje se zasejuje, das Holz fliegt an, Cig.
29756. zasẹkávati, -am, vb. impf. = zasekovati: tujščina je začela z. (fieng an einzudringen) v nekdanji čisti govor, Levst. (Nauk).
29757. zasẹ̑kljiv, adj. kdor rad vsako besedo drugim presekuje, der es liebt ins Wort zu fallen, zu widersprechen, Ig (Dol.).
29758. zasẹkovȃnje, n. 1) das Verhauen, Cig.; — 2) das Hineinhacken.
29759. zasẹkováti, -ȗjem, vb. impf. ad zasekati; 1) Verhaue machen, verhauen; ( pren.) le-to tebi pot zasekuje, da ne moreš naprej, Kast.; — 2) hineinhacken.
29760. zaselı̑təv, -tve, f. die Colonisierung, Z.
29761. zaseljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zaseliti, Z.
29762. zasẹnčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zasenčiti, Jan.; gozd je zasenčeval (zasẹ́nčeval) zeleno tratino, Jurč.
29763. zasẹ̀v, -sẹ́va, m. der Anflug (im Forstwesen), Jan.
29764. zasẹ́vati, -am, vb. impf. ad zasejati; säen, ansäen, Cig., Jan., C., M.; rodi zemlja travo ino zelje, katero se zaseva, Dalm.; vetrovi raztrošajo seme dreves in sadežev in zasevajo mlada drevesa, Ravn.- Valj. (Rad).
29765. zasẹ̑vək, -vka, m. der Anflug (im Forstwesen), Jan.
29766. zasẹ́vən, -vna, adj. zum Anbau geeignet, baufähig, Jan.
29767. zasičeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zasititi; sättigen, kajk.- Valj. (Rad).
29768. zasipávati, vb. impf. = zasipati; Vi me z dobrotami zasipavate, Sie überhäufen mich mit Wohlthaten, Cig.
29769. zasipováti, -ȗjem, vb. impf. = zasipati.
29770. zaskakováti, -ȗjem, vb. impf. ad zaskočiti, Jan.
29771. zaskovínčati, -ím, vb. pf. aufwinseln, aufschreien (vom Hunde, vom Vogel), C.
29772. zaslẹdovȃnje, n. das Nachspüren; — die Verfolgung, Cig., Jan., nk.; — das Nachforschen, Cig., Jan., nk.
29773. zaslẹdováti, -ȗjem, vb. impf. auszuspüren suchen, nach jemandem fahnden, ihn verfolgen, Cig., Jan., nk.; — zu erforschen suchen, nachforschen, Cig., Jan., nk.
29774. zaslẹdovȃvəc, -vca, m. der Verfolger, der Nachforscher, Cig., Jan., C.
29775. zaslẹdovȃvka, f. die Verfolgerin, die Nachforscherin, Cig.
29776. zasliševȃłnica, f. der Audienzsaal, Cig., C.
29777. zasliševánəc, -nca, m. der vernommen, verhört wird, Cig., DZ.
29778. zasliševȃnje, n. das Abhören, die Einvernehmung, Cig., Jan.
29779. zasliševȃnski, adj. Vernehmungs-: z. zapisnik, das Vernehmungsprotokoll, DZ.
29780. zasliševáti, -ȗjem, vb. impf. ad zaslišati; abhören, einvernehmen, ein Verhör abhalten, Cig., Jan.
29781. zasliševȃvəc, -vca, m. der Verhörer, Cig.
29782. zaslovẹ́ti, -ím, vb. pf. anfangen gerühmt zu werden, berühmt, bekannt werden; zaslovelo je njegovo ime po vsej deželi.
29783. zaslugovı̑t, adj. verdienstvoll, C.
29784. zaslužávati, -am, vb. impf. ad zaslužiti: verdienen, C.; veliko miloščo si z., kajk.- Valj. (Rad).
29785. zasluževáti, -ȗjem, vb. impf. = vreden biti, verdienen, nk.
29786. zaslužljìv, -íva, adj. = zaslužen, verdienstlich, Mur.
29787. zasmẹhávati, -am, vb. impf. = zasmehovati, Prip.- Mik.
29788. zasmẹhljìv, -íva, adj. spöttisch, höhnisch, Cig., Jan., nk.; — spottsüchtig, Cig., Jan.
29789. zasmẹhljı̑vəc, -vca, m. der Spöttler, Jan.
29790. zasmẹhljı̑vka, f. die Spöttlerin, Jan.
29791. zasmẹhljívost, f. die Spottsucht, Cig., Jan.; der Sarkasmus, Jan.
29792. zasmẹhováłən, -łna, adj. Spott, Hohn enthaltend, Spott-, Cig., C., nk.
29793. zasmẹhovánəc, -nca, m. der Verlachte, Zora.
29794. zasmẹhovȃnje, n. das Verlachen, das Verspotten; das Verhöhnen.
29795. zasmẹhováti, -ȗjem, vb. impf. verlachen, verspotten, verhöhnen; z. koga; z. svete reči.
29796. zasmẹhovȃvəc, -vca, m. der Verlacher, der Verspötter, der Verhöhner.
29797. zasmẹhovȃvka, f. die Verlacherin, die Verspötterin, die Verhöhnerin, Cig., Jan.
29798. zasmoljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zasmoliti, Z.
29799. zasnǫ̑va, f. die Anlage, der Entwurf, Cig. (T.), C.
29800. zasnováti, -snújem, vb. pf. anzetteln: ( fig.) entwerfen, Cig. (T.), Zora; z. nakano, einen Plan entwerfen, LjZv.

   29.201 29.301 29.401 29.501 29.601 29.701 29.801 29.901 30.001 30.101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani