v (29.501-29.600)

29501. zamołkljìv, -íva, adj. verschwiegen, Jan., BlKr.- M.
29502. zamołkljívost, f. die Verschwiegenheit, BlKr.- M., DZ.
29503. zamołkováti, -ȗjem, vb. impf. ad zamolkniti; 1) verschweigen, C.; — 2) zamolkuje se mi = kolca se mi, ich habe das Schlucksen, Guts.
29504. zamorı̑təv, -tve, f. die Abtödtung, Jan.
29505. zamorjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zamoriti, Cv.
29506. zamotávati, -am, vb. impf. = zamotovati.
29507. zamotováti, -ȗjem, vb. impf. ad zamotati.
29508. zamoževáti, -ȗjem, vb. pf. verprassen, Cig.
29509. zamožı̑təv, -tve, f. das von der Braut zugebrachte Vermögen, M.
29510. zamračeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zamračiti, Z.
29511. zámrtəv, -tva, adj. scheintodt, C.; — prim. "za mrtvo" pod: mrtev in za.
29512. zamrzljìv, -íva, adj. 1) widerwärtig, verhasst, C., Z.; tako zamrzljiv je pred Bogom vsak mali greh, Guts. (Res.); — 2) empfindlich, C.; verdrießlich, Z.
29513. zamrzovȃnje, n. das Zufrieren.
29514. zamrzováti, -ȗjem, vb. impf. ad zamrzniti; zufrieren; tak mraz je, da reke zamrzujejo.
29515. zamucàv, -áva, adj., Blc.-C., pogl. zamolcav.
29516. zamudljìv, -íva, adj. 1) = zamuden, zeitraubend, Z.; — 2) der oft etwas versäumt, saumselig, Mur.
29517. zamudljı̑vəc, -vca, m. der Säumige, der Saumselige, Fr.- C.
29518. zamújavəc, -vca, m. der Säumige, C.
29519. zamujȃvščina, f. = zamudnina, C.
29520. zamujeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zamuditi, (-dovati) Ravn.- M.
29521. zanȃmstvọ, n. unsere Nachkommenschaft, Cig., Jan., Cig. (T.), Vrtov. (Km. k.), nk.
29522. zanȃšavəc, -vca, m. der Nachsicht hat, Mur.
29523. zanaševáti se, -ȗjem se, vb. impf. = zanašati se, sich verlassen, Met.
29524. zanašljìv, -íva, adj. 1) nachsichtig, Mur.; — 2) = zanesljiv, zuverlässig, verlässlich, Mur., Cig.; — 3) vermessentlich, Mur., vzhŠt.- C.
29525. zanemárjavəc, -vca, m. der Vernachlässiger, Cig.
29526. zanesljìv, -íva, adj. 1) nachsichtig, Jarn.; langmüthig, Cig.; — 2) verlässlich, zuverlässig; z. služabnik, zanesljivo poročilo.
29527. zanesljívost, f. 1) die Nachsichtigkeit, Jarn.; — 2) die Verlässlichkeit, die Zuverlässigkeit.
29528. zanevídẹti, -vı̑dim, vb. impf. = težko videti, scheel ansehen: z. koga, Svet. (Rok.), Idrija.
29529. zaničȃva, f. die Schmähung, Blc.-C.
29530. zaničávanje, n. = zaničevanje, Volk.- C.
29531. zaničávati, -am, vb. impf. = zaničevati, Jan.
29532. zaničeváłən, -łna, adj. verachtend, geringschätzig, verächtlich, Cig., Jan.
29533. zaničevȃnje, n. die Verachtung, die Geringschätzung.
29534. zaničeváti, -ȗjem, vb. impf. verachten, geringschätzen; ne zaničuj reveža! kdor druge zaničuje, prazno glavo oznanjuje.
29535. zaničevȃvəc, -vca, m. der Verächter; z. božjih zapovedi.
29536. zaničevȃvka, f. die Verächterin.
29537. zaničljìv, -íva, adj. 1) geringschätzig; zaničljivo koga pogledati, jemandem einen verächtlichen Blick zuwerfen; — hoffärtig: niso nič zaničljivi in visoki, LjZv.; — 2) verachtungswürdig, Cig.; nichtswürdig, Mur.
29538. zanikȃva, f. die Negation, Jan.
29539. zanikávati, -am, vb. impf. = zanikovati, nk.
29540. zanikováti, -ȗjem, vb. impf. ad zanikati; verneinen, Jan., nk.
29541. zanimìv, -íva, adj. interessant, Jan., nk.
29542. zanimívost, f. die Interessantheit, Jan., nk.
29543. zanimljìv, -íva, adj. = zanimiv, Jan., Cig. (T.), nk.
29544. zanimljívost, f. = zanimivost, Jan., C., nk.; svet zanj ni imel mnogo zanimljivosti, Jurč.
29545. zaništrováti, -ȗjem, vb. impf. = zaničevati, Mik.
29546. zanohtováti se, -ȗje se, vb. impf. ad zanohtati se; tudi: zanǫ̑htovati se: hud mraz je bil, zanohtovalo se nam je, Jurč.
29547. zanorávati, -am, vb. impf. zum Narren halten, vzhŠt.- Vest.
29548. zanorčeváti, -ȗjem, vb. pf. durch Scherzen, Possentreiben verlieren, verspassen: z. čas, Cig.
29549. zánovet, m. der Geißklee (cytisus), Z.; — der Bohnenbaum (cytisus laburnum), Levst. (Rok.); — hs.
29550. zaobrẹstováti, -ȗjem, vb. impf. verzinsen, C.
29551. zaobvȃrək, -rka, m. die Cautel, Jan.
29552. zaokroževáti, -ȗjem, vb. impf. ad zaokrožiti; abrunden, arrondieren, DZkr., nk.
29553. zaorávati, -am, vb. impf. ad zaorati, Cig.
29554. zaostȃjavəc, -vca, m. der Nachzügler, Jan., Bes.
29555. zaostȃva, f. das Zurückbleiben, C.
29556. zaostáviti, -stȃvim, vb. pf. zurücklassen, Jan. (H.); — prim. ostaviti.
29557. zaostȃvščina, f. = ostalina, der Verlass, Jan.
29558. zaoževáti, -ȗjem, vb. impf. ad zaožiti, Jan. (H.).
29559. zapadljìv, -íva, adj. kar lahko zapade, confiscabel, Cig.
29560. zapadnjȃštvọ, n. westeuropäische Anschauungen, SlN.
29561. zapaljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad 1. zapaliti, Jan.
29562. zapaljìv, -íva, adj. entzündbar, Jan. (H.).
29563. zapámetovati, -ujem, vb. impf. aufmerken, C.
29564. zapȃričav, adj. = zaparičen, Notr.
29565. zapazı̑təv, -tve, f. die Wahrnehmung, C.
29566. zapazljìv, -íva, adj. = zapazen, Jan.
29567. zapazováti, -ȗjem, vb. impf. ad zapaziti, Cig., Jan., nk.; pogl. 2. zapaževati.
29568. 1. zapaževáti, -ȗjem, vb. impf. ad zapažiti.
29569. 2. zapaževáti, -ȗjem, vb. impf. ad zapaziti, Z., DSv.
29570. zapəhováti, -ȗjem, vb. impf. ad zapehniti, Cig.
29571. zapeljàv, -áva, adj. = zapeljiv, Jsvkr.; zapeljavi svet, zapeljava dobrota, Kast.
29572. zapeljȃva, f. die Verführung, Jan., C.
29573. zapeljávanje, n. = zapeljevanje.
29574. zapeljávati, -am, vb. impf. = zapeljevati.
29575. zapeljȃvəc, -vca, m. = zapeljivec, Mur., Kast., Rog., ogr.- Valj. (Rad).
29576. zapeljȃvski, adj. = verführerisch: z. duh, Dalm.
29577. zapeljevȃnje, n. das Verführen, das Verleiten.
29578. zapeljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zapeljati; 1) fehlführen; — 2) verführen.
29579. zapeljìv, -íva, adj. verführerisch; zapeljivi pogledi; zapeljivo govoriti.
29580. zapeljı̑vəc, -vca, m. der Verführer.
29581. zapeljı̑vka, f. die Verführerin.
29582. zapeljívost, f. verführerisches Wesen.
29583. zapetováti, -ȗjem, vb. impf. auf der Ferse nachfolgen: z. komu, V.-Cig.
29584. zapẹ̀v, -pẹ́va, m. die Intonation, Cig. (T.).
29585. zapẹ́vati, -am, vb. impf. ad zapẹ́ti, Cig.
29586. zaphávati, -am, vb. impf. ad zaphati, Mur.
29587. zapijȃnčevati, -ujem, vb. pf. durch Trinkgelage verthun, verzechen, Mur., Cig.
29588. zapijávati, -am, vb. impf. = zapijati, vzhŠt.- C.
29589. zapikováti, -ȗjem, vb. impf. ad zapikniti, zapičiti, Z., Bes.; — ( pren.) z. se kam = zatekati se kam, seine Zuflucht nehmen, Ig (Dol.).
29590. zapı̑ravəc, -vca, m. 1) der Schließer, Cig., Jan.; — 2) der Arrestierende, Cig.
29591. zapı̑ravka, f. 1) die Schließerin, Cig.; — 2) die Wagensperre, die Hemmkette, C.
29592. zapisȃtəv, -tve, f. die Aufzeichnung, Jan.
29593. zapisȃtva, f. = zapisatev, C.
29594. zapisávati, -am, vb. impf. = zapisovati.
29595. zapisovȃłnik, m. die Matrikel, Cig.
29596. zapisovȃnje, n. das Aufschreiben, das Niederschreiben; die Protokollführung, Cig.; die Protokollierung, DZ.; — das Einschreiben.
29597. zapisováti, -ȗjem, vb. impf. ad zapisati; aufschreiben; Notizen machen; das Protokoll führen, Cig.; — einschreiben, eintragen; — verschreiben.
29598. zapisovȃvəc, -vca, m. der Aufschreiber; — der Schriftführer, der Protokollführer, Cig., Jan., C., DZ.; — der Einschreiber, Cig., Jan.; — der Verschreiber, Cig.
29599. zapisovȃvka, f. die Aufschreiberin; — die Schriftführerin; die Protokollführerin, Jan. (H.); — die Einschreiberin, Cig., Jan.
29600. zapisovȃvščina, f. = zapisnina, vpisnina, die Einschreibegebür, V.-Cig.

   29.001 29.101 29.201 29.301 29.401 29.501 29.601 29.701 29.801 29.901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani