Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (29.301-29.400)

  1. zagvọ̑zda, f. der Keil, Cig., Jan., C.; der Keilstein, der Keilziegel ( arch.), Cig. (T.); — prim. zagozda.
  2. zagvozdíti, -ím, vb. pf. verkeilen, Cig., Jan.; — prim. zagozditi.
  3. zagvọ̑zdnica, f. das Keilbein ( zool.), Cig. (T.), Erj. (Z.).
  4. zagvoževáti, -ȗjem, vb. impf. ad zagvozditi, Levst. (Cest.).
  5. zahajàv, -áva, adj. irrend: zahajava zvezda, Trub., Dalm.
  6. zahlikávati, -am, vb. impf. ad zahlikniti, C.
  7. zahodljìv, -íva, adj. irrgängig: z. vrt, ein Irrgarten, Guts.- Cig.
  8. zahrumẹ́vati, -am, vb. impf. ad zahrumeti, Jan. (H.).
  9. zahrzgováti, -ȗjem, vb. impf. wiederholt aufwiehern: konjič zahrzguje, Npes.-Vraz.
  10. zahtẹ̀v, -htẹ́va, m. = zahteva, nk.
  11. zahtẹ̑va, f. das Verlangen, die Forderung, Jan., C., DZ., nk.
  12. zahtẹ́vanje, n. das Begehren, die Forderung, Cig., nk.
  13. zahtẹ́vati, -am, vb. impf. ( pf.) ad zahoteti; 1) verlangen, fordern: z. od koga kaj, Cig., Jan., nk.; z. česa: z. ustnega posvetovanja, DZ.; — 2) zahteva se mi, die Lust wandelt mich an, Cig.
  14. zahtẹvȃvəc, -vca, m. der Forderer, der Postulant, Jan. (H.).
  15. zahtẹ̑vək, -vka, m. 1) die Forderung, das Petitum, Cig., Jan.; tožbeni z., das Klagebegehren, DZ.; der Forderungssatz ( math., phil.), C., Cig. (T.); — 2) das Erfordernis, Cig. (T.), Nov.- C.
  16. zahtẹ́vən, -vna, adj. 1) Forderungs-: zahtẹ̑vni rek, der Heischesatz, Cig. (T.); — 2) begierig, anspruchsvoll, Jan.
  17. zahtẹ́vnost, f. die Begehrlichkeit, Jan. (H.).
  18. zahudičeváti, -ȗjem, vb. pf. = zahudičati, Mur., Met.; kadar je pa zahudičeval, tačas so se ga bali starci in otroci, Jurč.
  19. zahvȃla, f. die Danksagung, der Dank; to imaš za zahvalo! das hast du zum Danke dafür!
  20. zahváłən, -łna, adj. 1) Dank-: zahvȃłna pesem, das Danklied; zahvalna žrtev, das Dankopfer, Cig. (T.); zahvalno pismo, das Dankschreiben; — 2) dankbar, Mur., Cig., Jan., Zora; — 3) zahvalno pismo, der Verzichtschein, Soška dol.- Erj. (Torb.).
  21. zahvalę́žən, -žna, adj. = hvaležen, dankbar, Mur., vzhŠt.
  22. zahvalibọ̑gca, f. die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Polžane (Ist.)- Erj. (Torb.).
  23. zahvalı̑təv, -tve, f. die Danksagung; — das Dankamt, Cig.
  24. zahváliti, -im, vb. pf. 1) danken; z. koga za kaj; z. Boga; Boga zahvali, da toliko imaš! danke Gott, dass du so viel besitzest; zahvalil je Boga, Krelj; imajo Gospoda zahvaliti, Trub.; zahvali njega za to! Trub.; ako tebi kdo dobro vzda, ne zahvali ga, Dalm.; zahvalim te, Bog! Schönl.; pokliče ženo, jo zahvali, Jsvkr.; zahvalili so ga za postrežbo, LjZv.; gospoda lepo zahvalim, Jurč.; Prav lepo te zahvalim, Preljuba moja ljubica, Npes.-K.; Vas lepo zahvalim! Goriška ok.- Erj. (Torb.); bodi Bog zahvaljen! Gott sei es gedankt! bodi ga Bog zahvaljen! Gott sei Dank dafür! — z. komu na čem, jemandem für etwas danken, Vrt.; imamo jim visoko z., Krelj; z. komu za kaj, ogr.- C.; — 2) z. se, sich bedanken, seinen Dank abstatten; zadosti se ne more z., Kast.; z. se komu za kaj; — zahvaljen, Dank-: zahvaljena pesem, das Danklied, Cv., Levst. (Rok.); — z. se, = odreči se, verzichten, Soška dol.- Erj. (Torb.); — 3) bestätigen, für richtig befinden: te pogodbe jaz nisem nikoli zahvalil, Vsi računi so zahvaljeni, Soška dol.- Erj. (Torb.); collaudieren, Ip.
  25. zahváljati, -am, vb. impf. ad zahvaliti, Jan., nk.
  26. zahvaljevȃnje, n. die Dankeserklärung(en), Cig.
  27. zahvaljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zahvaliti.
  28. zahvȃłnica, f. das Danksagungsschreiben, Cig. (T.); die Dankadresse, Jan.; — das Dankgebet, Cig.
  29. zahváłnost, f. die Dankbarkeit, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), ogr.- Valj. (Rad).
  30. zahvȃłščina, f. der Dank, Nov.- C.; das Dankopfer, Cig., Jan., Ravn.
  31. zaı̑mkovən, -vna, adj. pronominal, Cig. (T.).
  32. zajȃvkati, -kam, -čem, vb. pf. anfangen zu jammern; aufjammern.
  33. zȃjčevina, f. das Hasenfleisch; — der Hasenbalg.
  34. zajẹ́dav, adj. parasitisch, Jan.
  35. zajẹ́davəc, -vca, m. 1) der Parasit, Bes.; dom se napolni s smešničarji, hotnicami in zajedavci, LjZv.; — zajedavci, die Parasiten ( zool.), Cig. (T.); — 2) ein bissiger Mensch, Valj. (Rad); — 3) der Verzehrer, Cig.
  36. zajẹ́davica, f. das Bauchgrimmen, Cig., C.
  37. zajẹ́davka, f. 1) die Schmarotzerpflanze, Cig., Jan., Cig. (T.); zajedavke (orobancheae), Tuš. (B.); — 2) die Verzehrerin, Cig.
  38. zajẹdljìv, -íva, adj. bissig, anzüglich, Cig., Jan.; zajedljive besede, Cig., M.; zajedljiv jezik, Vrtov. (Sh. g.).
  39. zajẹdljívost, f. die Anzüglichkeit, Jan.
  40. zajẹmȃvčək, -čka, m. die Schöpfgelte, Jan. (H.).
  41. zajẹmȃvəc, -vca, m. človek, kateri zajema, der Schöpfer, Cig., Jan.
  42. zajẹmȃvka, f. 1) ženska, katera zajema, die Schöpferin, Cig., Jan.; — 2) das Schöpfgefäß, Vod. (Izb. sp.).
  43. zajemljìv, -íva, adj. = zanimiv, interessant, Cv.
  44. zajẹževáti, -ȗjem, vb. impf. ad zajeziti (-zovati), Cig., Jan.
  45. zajmodȃvəc, -vca, m. der Darleiher, Cig., Jan.
  46. zajmodȃvka, f. die Darleiherin, Cig.
  47. zájmovən, -vna, adj. Vorschuss-: zajmovno društvo, der Vorschussverein, DZ.
  48. zájmovnica, f. die Vorschusscasse, DZ.
  49. zájmovničən, -čna, adj. die Vorschusscasse betreffend: zajmovnične knjige, DZ.
  50. zȃjtrkovati, -ujem, vb. impf. frühstücken, Mur., Cig., Jan., nk.
  51. zȃjtrovati, -ujem, vb. impf. frühstücken, Z., Notr.- Burg. (Rok.).
  52. zakȃvati, -am, vb. impf. ad zakovati, Jan.
  53. zakávčiti, -kȃvčim, vb. pf. einhäkeln, Lašče- Levst. (Rok.).
  54. zakȃvkati, -am, vb. pf. zu schreien anfangen oder aufschreien wie die Dohle o. die Truthenne.
  55. zakávljiti, -im, vb. pf. mittelst eines Hakens ergreifen, haken, Cig.
  56. zakəsnẹ́vanje, n. die Retardation, Cig. (T.).
  57. zakəsnẹ́vati, -am, vb. impf. ad zakesneti; retardieren: ura zakesneva, Cig., Jan., Nov.
  58. zakəsnı̑təv, -tve, f. die Verzögerung, die Verspätung, DZ.
  59. zakidávati, -am, vb. impf. ad zakidati, Levst. (Zb. sp.).
  60. zakilavẹ́ti, -ím, vb. pf. verbutten ( v. Pflanzen, wenn sie nicht gehörig wachsen), Cig.
  61. zakladȃvəc, -vca, m. der Versorger, der Lieferant, Cig., Jan.; z. mesa, DZ.
  62. zakladȃvka, f. die Lieferantin, Cig.
  63. zaklẹ́pavəc, -vca, m. der Verschließer, Cig.
  64. zaklepljìv, -íva, adj. schließbar, Cig.
  65. zaklę̑təv, -tve, f. 1) die Verwünschung, Z.; — 2) der Schwur bei göttlicher Strafe, Cig., Vest.; — 3) die Verschwörung, Cig.
  66. zaklę̑tva, f. 1) die Verwünschung, Z.; — v zakletvi biti, im Fluche sein, Dalm.- C.; — 2) = zakletev 2), der Flucheid, Cig., Jan.; — 3) die Verschwörung, ZgD.
  67. zaklinjȃvəc, -vca, m. der Beschwörer, der Banner, der Exorcist, Cig., Jan., M., Krelj.
  68. zaključávati, -am, vb. impf. = zaključevati, Cig. (T.).
  69. zaključeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zaključiti; beschließen, nk.; — schließen, folgern ( phil.), Cig. (T.).
  70. zaklonkováti, -ȗjem, vb. impf. ad zaklonkniti, BlKr.- M.
  71. zaklopováti, -ȗjem, vb. impf. ad zaklopniti, Z.
  72. zakmę́tovati, -ujem, vb. pf. durch die Landwirtschaft verthun, Cig.
  73. zakolovrátiti, -ȃtim, vb. pf. abirren, abschweifen, Jan.
  74. zakonȃrstvọ, n. die Gesetzfabrication, C.
  75. zakonodajȃvəc, -vca, m., Jan. (H.), pogl. zakonodajec.
  76. zakonodȃjstvọ, n. die Gesetzgebung, Jan. (H.).
  77. zakonodȃvəc, -vca, m. der Gesetzgeber, Jan., Cig. (T.), C., nk.; — stsl.
  78. zakonodávən, -vna, adj. gesetzgebend, legislativ, Jan., Cig. (T.), nk.
  79. zakonodȃvka, f. die Gesetzgeberin, nk.
  80. zakonodȃvstvọ, n. die Gesetzgebung, Jan., Cig. (T.), C., DZ.; — die Legislative, DZ.
  81. zakonoslǫ̑vəc, -vca, m. = zakonoznavec, Jan. (H.).
  82. zakonoslǫ̑vje, n. = zakonoznanstvo, Jan. (H.).
  83. zakonotvǫ́rən, -rna, adj. Gesetze schaffend, gesetzgebend, Cig. (T.); zakonotvorna delavnost, SlN.
  84. zakonováti, -ȗjem, vb. impf. in der Ehe leben, Bes.
  85. zakonoznȃnstvọ, n. die Gesetzkunde, DZ.
  86. zakonoznȃvəc, -vca, m. der Gesetzkundige, Jan.
  87. zakǫ̑nstvọ, n. der Ehestand, Mur., Cig.; hišno z., Danj.- C.
  88. zakopávanje, n. das Vergraben.
  89. zakopávati, -am, vb. impf. = zakopovati.
  90. zakopčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zakopčati, Jan. (H.).
  91. zakopováti, -ȗjem, vb. impf. ad 1. zakopati.
  92. zakorenjávati se, -am se, vb. impf. ad zakoreniti se, Jan.
  93. zakǫ́tviti, -im, vb. pf. verankern: z. ladjo, C., SlN.
  94. zakòv, -kóva, m. 1) die Vernagelung (eines Pferdes), Cig.; — 2) pl. zakovi = okovi, eiserne Fesseln, Cig.
  95. zakováriti, -ȃrim, vb. pf. allseitig einfassen, Z.; — prim. okovariti.
  96. zakováti, -kújem, vb. pf. 1) einschmieden; z. koga (v spone), jemanden in Fesseln legen, Cig., Jan., Nov., Zora, Slovan; — zuschmieden, zuhämmern, zunieten, Jan. (H.); — "zakovana"! reči mora, kdor se od svoje jamice oddali, kadar kozo bijejo, Lašče- Levst. (Rok.); "moja luknja je zakovana, z zlatom zalijana", vzhŠt.- Vest.; — 2) z. konja, ein Pferd beim Beschlagen vernageln, Guts., V.-Cig., Jurč.
  97. zakọ̑vica, f. 1) eine eiserne Kappe am äußersten Theile eines Dinges, das Kappeisen, Cig.; — 2) das Niet, Jan. (H.).
  98. zakraljeváti, -ȗjem, vb. pf. 1) als König herrschend verlieren, Cig.; — 2) zu herrschen anfangen: tih mir zakraljuje, Zv.; (po nem.).
  99. zakretováti, -ȗjem, vb. impf. befehlen, C.; prim. 2. zakretiti.
  100. zakrı̑v, m. die Decke, ogr.- Valj. (Rad); — der Deckel eines Buches, ogr.- C.

   28.801 28.901 29.001 29.101 29.201 29.301 29.401 29.501 29.601 29.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA