Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (29.201-29.300)

  1. zadovǫ̑ljnik, m. der Zufriedene, Let.
  2. zadovǫ́ljnost, f. die Zufriedenheit.
  3. zadovǫ̑ljstvọ, n. die Zufriedenheit, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); das Behagen, Cig.; das Wohlgefallen, Jan.
  4. zadovǫ̑ljščina, f. 1) = zadovoljnost, Cig.; z. se ti lahko uleže okoli srca, LjZv.; — 2) die Genugthuung, Mur., Kremp.- C., kajk.- Valj. (Rad), Zora, LjZv.; ali ni to lepa zadovoljščina? Zv.
  5. zadrcávati, -am, vb. impf. reizen, Habd.- Mik.
  6. zadrcljívica, m. der Hetzer, Habd.- Mik.
  7. zadrę̑sljiv, adj. verdrießlich, Cig., Dol.- Mik., Erj. (Torb.).
  8. zadrẹvenẹ́ti, -ím, vb. pf. = odreveneti, erstarren, ogr.- C., Vest.; — z. v pameti, stumpfsinnig werden, ogr.- C.
  9. zadrẹvíti, -ím, vb. pf. hinschleudern, (zadrv-) M., C.; zurückschlagen, zurücktreiben, Slom.- C.; (zadrv-), Hip.- C.; sovražnika z., Cig., Jan.; kralj Matjaž bo vse druge premagal in zadrevil, Jurč.; — verschlagen: z. kam ladjo, Cig., Jan.; — z. se proti komu, gegen jemanden losstürzen, Let.; z. se za kom, jemandem nachstürzen, Jan. (H.).
  10. 1. zadrgávati, -am, vb. impf. = zadrgovati, zuschnüren, C.; — würgen, C.
  11. 2. zadrgávati se, -am se, vb. impf. 1) öfters erschaudern o. sich entsetzen, staunen, ogr.- Mik., C.; — 2) zögern, zweifeln, in Verlegenheit sein, ogr.- Mik., C.
  12. zadrgávən, -vna, adj. widerstehend (von Speise u. Trank), Št.- C.
  13. zadrgȃvka, f. die Schlinge, Z.
  14. zadrgováti, -ȗjem, vb. impf. ad zadrgniti.
  15. zadȓsljiv, adj. = zadresljiv, Cig., Mik.
  16. zádrugarstvọ, n. das Genossenschaftswesen, Jan. (H.).
  17. zádružništvọ, n. das Genossenschaftswesen, nk.
  18. zadrvenẹ́ti, -ím, vb. pf. = zadreveneti, odrveneti, Dict.- Mik.
  19. zadrvíti, -ím, vb. pf., pogl. zadreviti.
  20. zadržȃva, f. das Hindernis, Slom.- C., Svet. (Rok.).
  21. zadržávati, -am, vb. impf. ad zadržati, Mur., ogr.- C.
  22. zadrževáłən, -łna, adj. hemmend, Jan.
  23. zadrževȃnje, n. das Hemmen; das Aufhalten; das Zurückhalten.
  24. zadrževáti, -ȗjem, vb. impf. zurückhalten, hemmen, hindern; nič te ne zadržuje; — z. se kje, sich irgendwo aufhalten, Fr.- C.
  25. zadrževȃvəc, -vca, m. der Verhinderer, der Verzögerer, Cig.
  26. zadržljìv, -íva, adj. hindernd, hinderlich, Met.
  27. zadržljívost, f. die Hinderlichkeit, Jan. (H.).
  28. zaduhljìv, -íva, adj. = zaduhel, M.
  29. zaduševȃnje, n. das Ersticken: z. hudih želj, Krelj.
  30. zaduševáti, -ȗjem, vb. impf. ad zadušiti.
  31. zadušljìv, -íva, adj. den Athem benehmend, ersticken machend, Cig., Jan., Met.
  32. zadȗštvọ, n. das Seelenamt, Dict.; tolikanj zaduštva, svečenja, kajenja itd., Krelj.
  33. zadvę̑rək, -rka, m. der Winkel hinter der Thür, Jan., C.
  34. zadvę̑rje, n. = zadverek, Jan.
  35. zafrkávati, -am, vb. impf. ad zafrkati; 1) zurückbiegen: klobuk z., Jurč.; — 2) z. koga, jemanden aufziehen, zum Besten haben, hänseln, Kr.
  36. zafrkovȃnje, n. das Umstülpen, das Kräuseln: z. las, Cig.; — das Aufziehen, Kr.
  37. zafrkováti, -ȗjem, vb. impf. ad zafrkniti, zafrkati; 1) aufbiegen, aufdrehen, verdrehen, Jan., jvzhŠt.; — 2) z. koga, jemanden aufziehen, Kr.
  38. zagačeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zagatiti; (zagatovati) Mur., Met.
  39. zagaljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zagaliti, C.
  40. zaganjȃvəc, -vca, m. (val) z., die brandende Welle, die Schlagwelle, Cig., Bled- M.
  41. zagatı̑təv, -tve, f. die Verstopfung, Cig., Jan.
  42. zagatováti, -ȗjem, vb. impf., pogl. zagačevati.
  43. zagazljìv, -íva, adj. grundlos: zagazljiv pot, Cig.
  44. zagaževáti, -ȗjem, vb. impf. ad zagaziti, (-zovati), Z.
  45. zaglaváča, f. kača zaglavača, (mit keilförmigem Kopf?), Npes.-Vraz.
  46. zaglȃvəc, -vca, m. = zglavnik, Poh.; = panjač: bukov z. celo noč gori, Gor.
  47. zaglȃvək, -vka, m. der Epilog, h. t.- Cig. (T.).
  48. zaglávən, -vna, adj. (kjer gre za glavo), Blut-, peinlich, Cig., Jan.; zaglavna pravda, ein peinlicher Process, zaglȃvni sodnik, der Blutrichter, Cig.
  49. zaglȃvje, n. das Hinterhaupt, V.-Cig.
  50. zaglȃvnik, m. 1) = zglavnik, Notr.; die Feuerlehne, Blc.-C.; der Feuerbock, Burg. (Rok.), Črniče ( Goriš.); — debel štor, ki se v peč dene, da dolgo gori in tli, C., M.; — 2) weißer Talkglimmer, der Gestellstein, Frey. (Rok.).
  51. zagledováti, -ȗjem, vb. impf. ad zagledati.
  52. zagnjáviti, -im, vb. pf. erdrücken, SlN.; dete z., ogr.- C.
  53. zagołhávati, -am, vb. impf. ad zagolhniti, (-guh-), C.
  54. zagorávati, -a, vb. impf. zagorava, es wetterleuchtet, Savinska- dol.
  55. zagorẹ́vati, -am, vb. impf. ad zagoreti, Jan.
  56. zagostováti, -ȗjem, vb. pf. durch Schmausereien verthun, Cig.
  57. zagotȃvljanje, n. das Zusichern; — das Versichern, die Versicherung(en).
  58. zagotȃvljati, -am, vb. impf. ad zagotoviti.
  59. zagotovíłən, -łna, adj. Gewähr-, Sicherstellungs-, Jan. (H.).
  60. zagotovı̑łnica, f. die Sicherstellungsurkunde, die Polizze, Jan. (H.).
  61. zagotovílọ, n. die Zusicherung, die Versicherung, die Gewährleistung, Cig., Jan., C., nk.
  62. zagotǫ́viti, -ǫ̑vim, vb. pf. zusichern: z. komu kaj, Cig., Jan., nk.; — sicherstellen: z. kaj, Cig., Jan., nk.; — mit Worten versichern, Mur., Cig., nk.; z. komu kaj, Cig.
  63. zagotǫ́vljati, -am, vb. impf., Cig., pogl. zagotavljati.
  64. zagotovljénje, n. die Zusicherung, Cig., C.; z. kapitala, letnega dohodka, nk.
  65. zagotǫ̑vljenost, f. die Sicherstellung, DZ.
  66. zagotovník, m. der Versicherer, Cig.; — der Bürge, Zora.
  67. zagotǫ̑vščina, f. die Caution, Cig.
  68. zagovȃrjanəc, -nca, m. der Client eines Anwaltes, DZ., Levst. (Zb. sp.).
  69. zagovȃrjanje, n. 1) die Vertheidigung (durch Worte); — 2) das Beschwören: z. ognja, der Feuersegen, Cig.
  70. zagovȃrjati, -am, vb. impf. ad zagovoriti; 1) durch Worte vertheidigen; vedno ga zagovarjaš, du hältst ihm immer die Stange; z. koga pred sodniki; — z. se, sich vertheidigen, sich verantworten; — 2) besprechen, beschwören: z. bolezen, Cig., Notr.; oblake z., Let.; z. kačji strup, Erj. (Torb.); — z. komu, jemanden verschreien, verhexen, C.; — 3) z. se, sich verreden, C.
  71. zagovȃrjavəc, -vca, m. 1) der Vertheidiger, der Verfechter, Cig., Jan., nk.; — 2) der Besprecher, der Beschwörer, Cig., Jap. (Sv. p.), SlN., Notr.
  72. zagovȃrjavka, f. 1) die Vertheidigerin, die Verfechterin, Cig.; — 2) die Beschwörerin, Cig.
  73. zagovę́dən, -dna, adj. 1) bengelhaft, Jan.; ungeschlacht, roh, Lašče- Erj. (Torb.); unzart, Cig.; tako zagovedno bi nikoli ne izpregovorili, Levst. (Zb. sp.); — 2) dumm, tölpelhaft, C., Svet. (Rok.), Gor.; borniert, Cig.
  74. zagovẹ́dẹti se, -vẹ́m se, vb. pf. = zavedeti se, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  75. zagovę́diti se, -ę̑dim se, vb. pf. 1) verthieren, ZgD.; verwildern, roh oder dumm werden, C., Ig (Dol.); — sich vergessen, irren, C.; — 2) sich verschauen, Cig., C.; z. se kam, v kaj kakor tepec, Fr.- C.; — = zamisliti se, C.
  76. zagovednẹ́ti, -ím, vb. pf. verthieren, Jan.; kar se zgodaj ne ukroti, zdivja in zagovedni, Jan. (Slovn.).
  77. zagovę̑dnež, m. (psovka) der Bengel, Jan., Bes.; odurni z., Vrt.
  78. zagovę́dnost, f. 1) die Ungeschlachtheit, die Roheit, Jan.; nerodnost in zagovednost in neotesanost, Cv.; — 2) die Tölpelhaftigkeit, C.
  79. zagovę̑jenost, f. die Wildheit, thierisches Wesen, die Ungeschlachtheit, M.
  80. zagovnjáti, -ȃm, vb. pf. zu knurren anfangen: zamolklo z., Bes.; — prim. govnjati.
  81. zagọ̑vor, m. 1) die Vertheidigung durch Worte, die Verantwortung, Mur., Cig., Jan.; die Vertheidigungsrede, Cig., Jan., Cig. (T.); — die Fürsprache, Cig., Jan., ogr.- C.; — die Entschuldigung, ogr.- C.; — 2) die Besprechung, die Beschwörung, der Zauberspruch, Cig., Let.; — 3) das Gelöbnis, Cig., C.; — 4) das Nachwort, Jan.; (po nem.).
  82. zagọ̑vorən, -rna, adj. Vertheidigungs-: zagovorni spis, die Vertheidigungsschrift, Cig., Jan.
  83. zagovorílọ, n. der Vertheidigungsgrund, DZ.
  84. zagovorı̑telj, m. = zagovornik, kajk.- Valj. (Rad).
  85. zagovoríti, -ím, vb. pf. 1) verantworten, entschuldigen, M., Rož.- M.; nemajo, s čimer bi svoje grehe zagovorili, Krelj; zagovori ti mene! Trub.; — z. se, sich entschuldigen, M.; — 2) besprechen, beschreien, beschwören, Cig.; strup z. s skrivnimi besedami, Erj. (Torb.); svete besede so škrata zagovorile, LjZv.; — tudi: z. komu, jemanden beschreien, C.; — 3) zu sprechen anfangen, Jarn.; z. s kom, Zora; Zasmeja se, zagovori, Npes.-K.; — 4) z. se, sich verabreden, sich verschwören, Mur., Cig., Jan.; Sem zvedel, da vest čisto, dobro d'janje Svet zanič'vati se je zagovoril, Preš.; — = zaobljubiti se: z. se Bogu in devici Mariji, da bi grehe oprostil, SlN.; — 5) z. se, sich verreden, sich versprechen, fehlreden, Mur., Cig., Jan.; ne vem, kako sem se zagovoril, Jurč.
  86. zagovǫ̑rnica, f. die Vertheidigerin, die Verfechterin, die Fürsprecherin, Cig., Jan., Kr.; tudi: zagovorníca.
  87. zagovǫ̑rnik, m. 1) der Vertheidiger, der Verfechter, der Fürsprecher, Cig., Jan., ogr.- M., Kr.; z. zatoženčev; z. človeških pravic, LjZv.; tudi: zagovorník; — 2) der Beschwörer, Erj. (Torb.), DSv.
  88. zagovornína, f. die Anwaltsgebür, Cig.
  89. zagovǫ̑rništvọ, n. das Vertheidigeramt, die Anwaltschaft, nk.; tudi: zagovornı̑štvọ.
  90. zagọ̑vorstvọ, n. die Anwaltschaft, Cig.
  91. zagovǫ̑rščina, f. die Anwaltsgebür, Cig.
  92. zagrajeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zagraditi.
  93. zagrčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zagrčiti, Cig.
  94. zagrẹ́vati, -am, vb. impf. ad zagreti.
  95. zagrẹvénje, n. = zagretje, Dict.
  96. zagrizljìv, -íva, adj. kaustisch, Cig.; beißend ( pren.), Cig. (T.).
  97. zagrizováti, -ȗjem, vb. impf. ad zagristi, zagrizniti.
  98. zagrmẹ́vati, -am, vb. impf. ad zagrmeti, zu erdonnern pflegen, Jan.
  99. zagugováti, -ȗjem, vb. impf. ad zagugati; anschaukeln, Cig.
  100. zagvȃžati, -am, vb. impf. ad zagvozditi, jvzhŠt.

   28.701 28.801 28.901 29.001 29.101 29.201 29.301 29.401 29.501 29.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA