Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (28.801-28.900)

  1. upogibljívost, f. die Biegsamkeit, die Beugsamkeit, C.
  2. upogljìv, -íva, adj., Cig.; pogl. upogibljiv.
  3. upolovíti, -ím, vb. pf. = razpoloviti, Jan. (H.).
  4. uporljìv, -íva, adj. widerspenstig, Zora, Bes.
  5. upǫ̑rstvọ, n. der Trotz, Cig. (T.).
  6. upostáviti, -stȃvim, vb. pf. constituieren, DZ.
  7. upotrẹbljávati, -am, vb. impf. = upotrebljati, Jan., nk.
  8. upotrẹbljeváti, -ȗjem, vb. impf. = upotrebljati, Jan., nk.
  9. upováti, -ȗjem, vb. impf. creditieren, borgen, prisega iz 17. stol.- Let.
  10. upovȃvəc, -vca, m. der Geldleiher, Škrinj.- Valj. (Rad), Jap.- C.
  11. uprȃva, f. die Verwaltung, die Administration, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Levst. (Nauk), nk.
  12. uprȃvən, -vna, adj. Verwaltungs-, administrativ, nk.
  13. upravı̑čenəc, -nca, m. der Berechtigte, nk.
  14. upravı̑čenka, f. die Berechtigte, nk.
  15. upravičeváti, -ȗjem, vb. impf. ad upravičiti, nk.
  16. upravíčiti, -ı̑čim, vb. pf. berechtigen: upravičen, berechtigt, befugt, Cig., Levst. (Nauk), nk.
  17. upravı̑łnica, f. die Factorei, Jan. (H.).
  18. upravı̑telj, m. der Verwalter, der Administrator, der Factor, Levst. (Nauk), nk.
  19. upravı̑teljica, f. die Verwalterin, nk.
  20. upravı̑teljski, adj. Verwalters-, Administrations-, nk.
  21. upravı̑teljstvọ, n. die Verwaltung, die Administration, Levst. (Nauk), nk.; — die Verwalterstelle, das Amt des Administrators, DZ., nk.
  22. upráviti, -prȃvim, vb. pf. nach einer Regel richten, in gehörige Ordnung bringen, V.-Cig.
  23. uprávljati, -am, vb. impf. nach einer Regel richten, in gehörige Ordnung bringen, V.-Cig.; — verwalten, administrieren, Levst. (Nauk), nk.; u. z denarjem (gebaren), Cig. (T.); u. z zalogo, DZ.; tudi: u. kaj, nk.; ( hs.).
  24. uprȃvnica, f. die Verwalterin, Cig.
  25. uprȃvnik, m. der Verwalter, der Administrator, Cig., Jan., DZ., Nov.
  26. upravnína, f. die Verwaltungs-, die Administrationsgebür, nk.
  27. upravnı̑štvọ, n. die Verwaltung, die Administration, das Verwaltersamt, nk.
  28. upravokrẹ́piti se, -krẹ̑pim se, vb. pf. rechtskräftig werden, die Rechtskraft erlangen, Cig. (T.), DZ.
  29. uprȃvstvən, -əna, adj. Verwaltungs-, DZ.
  30. uprȃvstvọ, n. die Verwaltung, DZ.; das Verwaltungswesen, das Verwaltungssystem, Cig., nk.
  31. uprostı̑təv, -tve, f. die Vereinfachung, Cig. (T.), DZ.
  32. urȃdništvọ, n. der Beamtenstand, die Beamtenschaft, das Beamtenwesen, Jan., nk.
  33. uradovȃłnica, f. das Amtslocal, DZ.
  34. uradovȃnje, n. die Amtsführung, die Amtierung, nk.
  35. uradováti, -ȗjem, vb. impf. das Amt ausüben, amtieren, Jan., Levst. (Nauk), nk.
  36. uradovíšče, n. der Amtsort, DZ.
  37. urádovnica, f. = uradovalnica, DZ.
  38. ȗrarstvọ, n. die Uhrmacherei, das Uhrmachergewerbe, die Uhrmacherkunst, Cig., Jan., C.
  39. uravnáti, -ȃm, vb. pf. 1) einrichten, in die gehörige Richtung, Lage bringen, zurecht stellen, zurecht machen; einrenken: u. izpahnjen ud, Cig., Jan., Lašče- Levst. (M.); regulieren: u. reko, Cig., Jan.; — nach einer Regel zweckmäßig einrichten, regeln, ordnen, organisieren; u. razmere, gospodarstvo, občino; arrangieren, anordnen, Cig., Jan., Cig. (T.); — u. ulomek, den Bruch einrichten ( math.), Cig. (T.); — 2) u. se, = poravnati se, sich vergleichen, Svet. (Rok.).
  40. uravnȃva, f. 1) die Einrichtung, die Regulierung, die Regelung, die Organisation; — 2) der Vergleich, DZ.
  41. uravnávanje, n. das Einrichten, die Regulierung; u. vodotočev, rek, Levst. (Močv.).
  42. uravnávati, -am, vb. impf. = uravnovati.
  43. uravnȃvən, -vna, adj. = uravnave se tičoč, Organisations-, Regulierungs-, DZ.
  44. uravnílọ, n. 1) das Regulativ, DZ.; — 2) der Vergleich: u. o novčni vsoti, DZ.
  45. uravníti, -ím, vb. pf. einebnen, Cig.
  46. uravnovȃtelj, m. der Regulator ( mech.), Cig. (T.).
  47. uravnováti, -ȗjem, vb. impf. ad uravnati.
  48. uravnovȃvəc, -vca, m. der Einrichter, der Ordner, der Regulierer, nk.
  49. urazljìv, -íva, adj. beleidigend, C.; — bissig: u. človek, C.
  50. uraževáti, -ȗjem, vb. impf. verletzen, ogr.- C.; verwunden, C.
  51. urednı̑štvọ, n. die Redaction, Cig., Jan., nk.
  52. uredováti, -ȗjem, vb. impf., pogl. urejevati.
  53. urejeváti, -ȗjem, vb. impf. = urejati, nk.; (uredovati, Cig., Jan.).
  54. urejevȃvəc, -vca, m. der Ordner, der Redacteur, nk.; (-dovavec), Cig.
  55. urekováti, -ȗjem, vb. impf. = urekati, Mur., Cig.
  56. urẹsničeváti, -ȗjem, vb. impf. ad uresničiti, nk.
  57. urẹzováti, -ȗjem, vb. impf. ad urezati.
  58. úrhovica, f. der Gamander (teucrium), Medv. (Rok.).
  59. úrhovka, f. neka breskva (zori o sv. Urhu), Ip.- Erj. (Torb.).
  60. urodovítiti, -ı̑tim, vb. pf. fruchtbar machen, Cig.
  61. urǫ́kav, adj. = uročen, behext, beschrien, Trub.- C.
  62. urokljìv, -íva, adj. der Beschreiung, der Behexung unterworfen, behexbar, Jan. (H.).
  63. urokovȃnje, n. das Erben, ogr.- C.
  64. urokováti, -ȗjem, vb. impf. erben, ogr.- Mik., C.
  65. usẹkljìv, -íva, adj. beißend, Cig. (T.); usekljiva posmešica, der Sarkasmus, Cig. (T.).
  66. usekovȃłnik, m. das Schneuztuch, Jan.
  67. usekovȃnje, n. das Schneuzen; — das Putzen des Lichtes.
  68. usekováti, -ȗjem, vb. impf. ad usekniti; schneuzen; — u. luč, das Licht putzen.
  69. uselítəv, -tve, f. die Ansiedelung, Cig.
  70. usəsávati, -am, vb. impf. ad usesati, Cig.
  71. usihováti, -ȗjem, vb. impf. = usihati 1), ZgD.
  72. usinǫ́viti, -ǫ̑vim, vb. pf. als Sohn adoptieren, Mur., Cig., Jan.
  73. usinǫ̑vljenəc, -nca, m. der Adoptivsohn, Mur., C., DZ.
  74. usipávati, -am, vb. impf. = usipati; toča se je začela usipavati, Kres.
  75. uskakováti, -ȗjem, vb. impf. ad uskočiti; entspringen, Cig.; — von der Meinung abspringen, Cig.
  76. usliševáti, -ȗjem, vb. impf. ad uslišati, erhören.
  77. uslužljìv, -íva, adj. dienstfertig, nk.
  78. usmiljeváti se, -ȗjem se, vb. impf. ad usmiliti se, sich erbarmen.
  79. usmrtítəv, -tve, f. die Tödtung, Jan., nk.
  80. usmrtljìv, -íva, adj. tödtlich: u. strup, C.
  81. usnjȃrstvọ, n. die Lederfabrication, DZ.; — der Lederhandel, Cig.
  82. úsnjev, adj. ledern, Cig., C.
  83. usnjevína, f. das Lederzeug, DZ.
  84. usnováti, -snújem, vb. pf. anzetteln (bei den Webern), Cig.; — gründen, Cig.; — abkarten, Cig.; — prim. osnovati.
  85. usodovę̑rəc, -rca, m. der Fatalist, Cig. (T.).
  86. usodovę̑rje, n. der Fatalismus, Cig. (T.).
  87. usovŕšiti, -vȓšim, vb. pf. vervollkommnen, Cig. (T.), Erj. (Som.); — rus.
  88. uspaváłən, -łna, adj. einschläfernd, Jan. (H.).
  89. uspaválọ, n. das Einschläferungsmittel, Cig.
  90. uspávanka, f. das Wiegenlied, Jan. (H.).
  91. uspávati, -am, vb. impf. ad uspati; einschläfern, Cig., Jan., C., Senožeče- Erj. (Torb.).
  92. uspẹ́vati, -am, vb. impf. ad uspeti; gedeihen, Cig. (T.), nk.; — reussieren, nk.
  93. uspẹ̑vək, -vka, m. der Erfolg, C.
  94. usposobı̑təv, -tve, f. die Befähigung, DZ.
  95. usrčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad usrčiti, Jan. (H.).
  96. ustanȃvljati, -am, vb. impf. ad ustanoviti, nk.
  97. ustanǫ̑va, f. die Gründung, die Stiftung, die Festsetzung, Cig., Jan., C., nk.
  98. ustanǫ̑vək, -vka, m. die Festsetzung, die Satzung, C.
  99. ustanǫ́vən, -vna, adj. Gründungs-, Stiftungs-, Cig., Jan., nk.; ustanǫ̑vnọ pismo, der Stiftsbrief, Cig., Jan., nk.
  100. ustanovílọ, n. die Feststellung, die Bestimmung, Cig. (T.), Levst. (Nauk, Močv.); die Satzung, das Statut, Cig., Jan., DZ.; ustrojno u., das Organisationsstatut, DZ.; redovna ustanovila, die Ordensstatuten, Cv.; — die Stiftung, Jan., C.

   28.301 28.401 28.501 28.601 28.701 28.801 28.901 29.001 29.101 29.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA