Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (28.401-28.500)

  1. trovprę́žən, -žna, adj. dreispännig, Jan. (H.).
  2. trovŕstən, -stna, adj. dreierlei, Jan. (H.).
  3. trozvẹ̑zdje, n. das Dreigestirn, Jan. (H.).
  4. trpẹljìv, adj. = trpen, passiv, Vrt., Levst. (Zb. sp.); — stsl.
  5. trpežljìv, adj. 1) duldsam, geduldig, Habd., Cig., Jsvkr.; voljni ino trpežljivi, Trub.; — 2) = trpežen, dauerhaft, Dict.
  6. trpežljívost, f. die Duldsamkeit, Cig.
  7. tŕpkav, adj. herblich, Cig., Jan.
  8. trpljìv, -íva, adj. 1) geduldig, C.; — 2) = trpežen, dauerhaft, consistent, Mur., Cig.
  9. trpljívən, -vna, adj. = trpljiv 1), C.
  10. trpljívost, f. = potrpežljivost, ogr.- Valj. (Rad).
  11. trpoglàv, -gláva, adj. = topoglav, stumpfsinnig, Jan.
  12. trpoglávost, f. = topoglavost, der Stumpfsinn, Jan., Let.
  13. trskǫ̑vəc, -vca, m. španski t., spanisches Rohr, Cig., Tuš. (R.).
  14. trskǫ̑vka, f. spanisches Rohr, Tuš. (B.).
  15. tȓsov, adj. Reben-, Cig., Jan.; t. les, das Rebenholz, Cig.
  16. trsovína, f. das Rebenholz, Hal.- C.; — das Rebenlaub, Hal.- C.
  17. trsovı̑t, adj. rebenreich, Jan.
  18. trsǫ̑vje, n. coll. = trsje, M.
  19. trsǫ̑vnica, f. = trsnica, nk.
  20. trstíkov, adj. Schilfrohr-: t. snop, Glas.
  21. trstíkovəc, -vca, m. = trstika, Jan. (H.).
  22. trstíkovica, f. der Rohrstock, C.
  23. trstíkovina, f. coll. das Schilfrohr, Guts.- Cig.
  24. tŕstov, adj. Schilfrohr-, Rohr-, Cig.
  25. tŕstovəc, -vca, m. der Rohrstock, Jan.
  26. trstovína, f. das Schilfrohr, Guts.- Cig., ogr.- C.
  27. trstovı̑nke, f. pl. = ogrlice iz trstja, die Panflöte, Dol.
  28. trstovı̑t, adj. schilfreich, Jan., C.
  29. tŕšav, adj. 1) im Wachsen zurückgeblieben, zwerghaft: tršav grm, tršavo grmovje slabo raste, C.; — tršavo govedo, Z.; — 2) buschig: tršav je trs, ako niso mladike lepo otrebljene, C.; — struppig: kokoš se od mraza tršavo drži, Mariborska ok.- C.
  30. tršljíkov, adj. Wasserholunder-: tršljikova palica, Jurč.
  31. tȓštvọ, n. der Handel, das Handelswesen, Mur., Cig., Jan., Rib.- M., C., ogr., kajk.- Valj. (Rad), nk.
  32. tŕtovina, f. 1) das Rebenholz, (trtovna) Vrtov. (Vin.); — 2) das Rebenlaub, M.
  33. trtovı̑nəc, -nca, m. der Rebenstecher (rhynchites betuleti), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  34. trudljìv, -íva, adj. ermüdend, mühevoll, mühsam, Mur., Vrt.
  35. trudoljubìv, -íva, adj. fleißig, emsig, nk.; — rus.
  36. trudovı̑t, adj. mühevoll, mühsam, Jan.; trudovito bi bilo, naštevati ..., Levst. (Nauk).
  37. trudovítən, -tna, adj. mühevoll, Jan.
  38. trujȃva, f. die Mühseligkeit, ogr.- C.
  39. trúskavəc, -vca, m. 1) der Polterer, Jarn.; — 2) der Vogelknöterich (polygonum aviculare), Cig.
  40. trúskovəc, -vca, m. = truskalica, Erj. (Torb.).
  41. trȗskva, f. = troskva, der Pröpstling, Hal.- C.
  42. trzúkav, adj. = trzukast, C.
  43. tržȃnstvọ, n. das Bürgerrecht in einem Markte, Levst. (Pril.).
  44. tučȃva, f. die Fette, die Fettigkeit, C., ogr.- Mik., ogr.- Valj. (Rad).
  45. tugováti, -ȗjem, vb. impf. trauern, wehklagen, nk.; — hs.
  46. 1. túhtavəc, -vca, m. der Grübler, Cig., Jan.
  47. 2. túhtavəc, -vca, m. der Geheimhalter, C.
  48. tujčeváłən, -łna, adj. fremdsüchtig, Jan. (H.).
  49. tujčevȃnje, n. 1) das Fremdsein: izraelski narod ob času (p)tujčevanja, Ravn.- Valj. (Rad); — 2) die Fremdsucht, Cig.
  50. tujčeváti, -ȗjem, vb. impf. 1) ein Fremdling sein, [ prim. tujčevanje 1)]; — 2) das Fremde lieben, fremdsüchtig sein, Cig.
  51. tujčevȃvəc, -vca, m. der Fremdsüchtige, Cig.
  52. tujčevȃvka, f. die Fremdsüchtige, Cig.
  53. tujı̑nstvọ, n. das Fremdenthum, nk.
  54. tȗjstvọ, n. das Fremdenthum, Cig., Jan., nk.
  55. túlav, -ava, adj. hohl, C.; — tulava ("təláva") smreka je taka, katera ima v sredi pokvarjen les, Notr.
  56. túlava, f. 1) die Spindeldille am Spinnrade, (= -ova), Hal.- C.; — 2) der Hutgupf, (= -ova), vzhŠt.- C.; — prim. tuljava.
  57. túlavka, f. dem. 1) = tulava 1), vzhŠt.; — 2) = tulava 2), Št.- Valj. (Rad).
  58. tulipānovəc, -vca, m. der Tulpenbaum (liriodendron tulipiferum), Tuš. (B.).
  59. tuljȃva, f. 1) eine kurze Röhre, Cig., C.; das Rohr am Gießschaffe, Vrtov. (Vin.), Rihenberk- Erj. (Torb.), die Dille am Leuchter, Cig.; — 2) der Federkiel, Cig., Vrt.; — 3) eine rundliche Öffnung, V.-Cig.; ušesna t., Cig.; — eine tiefe oder durch u. durch gemachte Höhlung, V.-Cig.; — 4) die Einsteckröhre, das Öhr für einen Stiel, Cig., C., Lašče- Erj. (Torb.), Savinska dol.
  60. tuljȃvka, f. dem. tuljava; 1) ein hohler Cylinder, eine Röhre, Cig.; — 2) das Öhr für einen Stiel, Cig.
  61. túljev, adj. = tulov: tuljeva preja = slaba preja, Kor., Cerkljanski hribi- Štrek. (LjZv.).
  62. túlov, adj. aus grobem Flachse, Notr.; tulova srajca, Mik., Slovan; — (tulova, f. die Abfälle des Flachses beim Brechen, Guts.; tuljeva [tuljava], ein rohes Gespinst ["Rupfen"], Jarn.; menda nam. tulova preja?).
  63. túlova, f., pogl. tulov in tulava.
  64. túlovka, f. eine Röhre: das Blaserohr, C.; — die Spindelröhre, die Spuldille am Spinnrad, C.; — der Hutgupf, C.; — pogl. tulavka, tuljavka.
  65. túrščičevina, f. das Maisstroh, Jan., C.; (turščevna) Vrtov. (Km. k.).
  66. túrškov, adj., Levst. (Zb. sp.); pogl. turščičen.
  67. túrškovina, f. = turščina, Cig., Svet. (Rok.).
  68. tuševáti, -ȗjem, vb. impf. tuschen, mit Tusche behandeln, Jan., Cig. (T.); — rus.
  69. tutnjȃva, f. = bobnenje, Jan., BlKr.- DSv.
  70. tuzę̑mstvọ, n. das Inland, DZ.
  71. tvȃr, -ı̑, f. die Materie, der Stoff, Jan., h. t.- Cig. (T.), C., nk.
  72. tvárən, -rna, adj. materiell, stofflich, Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.), nk.
  73. tvarína, f. die Materie, der Stoff, Cig., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.), nk.; (= Inhalt, Gegenstand): registratura po tvarinah, nach Materien, Levst. (Nauk).
  74. tvarı̑nski, adj. materiell, stofflich, Cig. (T.), Let.
  75. tvȃrjati, -am, vb. impf. 1) bilden, erzeugen, Jan. (H.); — 2) wirken: zdravilo je začelo tvarjati, die Arznei wirkt, Dol.- Cig.
  76. tvę́ganje, n. das Wagen, Mur.
  77. tvę́gati se, -am se, vb. impf. 1) wagen, aufs Spiel setzen: t. se česa, Mur., Cig., Jan.; t. se življenja, Cig.; vsega se t., V.-Cig.; — 2) entsagen: t. se česa, Guts.- Cig., Jan., M., Št.- C.; — prim. nem. entwegen, Mik. (Et.).
  78. tvę́rhast, adj. kränklich, C.
  79. tvę́rhati, -am, vb. impf. kränkeln, vzhŠt., Fr.- C.; (govori se tudi: kvę́rhati, vzhŠt.- C.).
  80. tvę́rhav, adj. kränklich, Fr.- C.
  81. tvę́riti, -im, vb. impf. kränkeln, C.
  82. tvésti, tvézem, vb. impf. 1) binden, V.-Cig., Mik.; heften, knüpfen, Jan.; anhängen, anheften, Mur.; — t. se na koga, sich an jemanden hängen, V.-Cig., Gor.; t. se na izprijene ženske, Ravn.; — 2) albernes Zeug reden, M., Valj. (Rad); tako mi je tvezel, da me ušesa bole, Gor.; (v nekaterih virih napačno: tveziti).
  83. tvę̑stje, n. die Verbrämung, die Borte, die Tresse, Kast.- C.; t. okoli ožrelja, Dalm.
  84. tvę̑z, -ı̑, f. 1) der Streifen, die Borte: rdeča tvez v plahti, C.; — breite Spitzen in die äußere Seite der Frauenärmel eingenäht, C.; — 2) = pas, der Gürtel, Poh.- C.; — 3) das Holzband, Jan.
  85. tvę́za, f. 1) das Band, Zora; — 2) das Hängeseil, Jan.; — 3) pl. tveze = čipke, die Spitzen, Jan., C.; — 4) pl. tveze, eitles Geschwätz ( bes. etwas, was man einem anbinden will): Kr.- Valj. (Rad); to so tveze, Gor.- M.
  86. tvẹ́zati, -am, vb. impf. hängen: t. srce na kaj, das Herz an etwas hängen, Cig.
  87. tvę̑zba, f. die Anhänglichkeit: t. na časne reči, Ravn.- C.
  88. tvezẹ́ti, -ím, vb. impf. hangen, Mur.- Cig., Jan.; angebunden sein: vol tvezi, Jarn.
  89. tvọ́j, tvója, pron. dein: — bolj je tvoj, bolj se ga boj! = hütte dich vor den Verwandten!, Npreg.- Cig.
  90. tvójəc, -jca, m. einer der Deinigen, einer aus deiner Familie, C.; pomorimo tebe in tvojce, Ravn.
  91. 1. tvọ̑r, m. 1) das Gebilde, Jan., Cig. (T.), Cel. (Geom.), Žnid.; ( stsl.); — 2) der Blutschwär, der Furunkel, das Aas: t. se mi dela; t. predreti (aufbrechen); t. se je predrl; — 3) die Sperre, Jan.; — das Spundloch, C.
  92. 2. tvọ̑r, -rja, m., BlKr., DSv.; pogl. thor, dehor.
  93. tvọ̑rast, adj. mit Furunkeln behaftet, geschwürig, Jan., C.
  94. tvọ́rav, adj. = tvorast, Jan.- C.
  95. tvǫ̑rba, f. die Bildung, Erj. (Som.), nk.; t. števil, die Zahlenbildung, Cel. (Ar.); — die Formation ( geol.), Cig. (T.).
  96. tvọ̑rčək, -čka, m. dem. tvọ̑rec.
  97. tvọ̑rəc, -rca, m. dem. tvor; ein kleiner Furunkel.
  98. tvórən, -rna, adj. schaffend, thätig, wirksam, Jan., Cig. (T.), C.; — schöpferisch, Jan., Cig. (T.); tvǫ̑rna sila, die schöpferische Kraft, nk.; — thätig, activ ( gramm.): tvorna oblika, Jan., Cig. (T.), nk.; — Erzeugungs-, erzeugend ( math.): tvorni krog, tvorni ulomek, tvorna prema, Cig. (T.).
  99. tvoríłən, -łna, adj. gestaltend, bildend, Cig., Jan.; — schöpferisch, Cig., nk.
  100. tvoríłnost, f. die Gestaltungskraft, Cig. (T.).

   27.901 28.001 28.101 28.201 28.301 28.401 28.501 28.601 28.701 28.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA