Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (2.801-2.900)

  1. vrẹ́či, vȓžem, vb. pf. 1) werfen; kamen v koga v.; v. kaj na tla; — snega je vrglo (= padlo), C.; — v. kaj na koga, jemanden einer Sache beschuldigen, C.; — 2) ausmachen, abwerfen; Gewinn eintragen, sich auszahlen; dobro mu vrže, Jap. (Prid.); iz svinca ločijo, če vrže, srebro, Vrtov. (Km. k.); ne vrže, es ist nicht der Mühe wert, Zv.; — 3) v. se po kom, jemandem nachgerathen, nacharten, Cig., C.; ne vrzite se po tem svetu! C.; v. se po žlahti, Dict.; = v. se v koga, Cig., C.; vrgel se je ves v svojega očeta, LjZv.; — 4) werfen, gebären (von Thieren), Cig., Dol.
  2. vrẹ́čica, f. dem. vreča; 1) das Säckchen, Jarn., Cig., nk.; — 2) das Netz ( zool.), C.; das Gekröse, Cig., Jan.
  3. 1. vrẹ̀d, vrẹ́da, m. 1) die Verletzung: kožo braniti vsakovrstnih vredov, Erj. (Som.); — pos. neka bolezen, katero dobode človek črez pas od velikega truda ali sedeža, C., GBrda, Goriška ok.- Erj. (Torb.), Dol.; vred sem dobil, ich habe mich überhoben, Cig.; — der Leibschaden, Štrek., DSv.; — die Milz- o. Leberverhärtung, C.; — 2) das Geschwür, die Eiterbeule, Met., Mur., Jan., C.; dotikati se vredov gobavih, Cv.; der Karbunkel, C.
  4. 2. vrẹ̑d, m. za vred imeti, würdig achten, Guts.- Cig., Kor.- Mik.
  5. vrèd, adv. 1) zu gleicher Zeit, zugleich, C.; pri tebi in pri njem vred, C.; — 2) sogleich, Habd.- Mik., C.; — 3) sammt; s kom, s čim vred; oče s sinom vred; z nočjo, z dnevom vred, mit Anbruch der Nacht, des Tages; — drugemu vred, wie ein anderer, C.
  6. vrẹdȃn, -dnà, adj. = 1. vreden; (sliši se nav. vrdȃn).
  7. vrẹ́dast, adj. = vredan, 1. vreden, Jan. (H.).
  8. 1. vrẹ́dən, -dna, adj. 1) verletzt, Štrek.; kadar človek od velicega truda ali sedeža otoče okoli pasa, vele, da je vreden (vrẹdȃn), Rodik na Krasu, Lašče- Erj. (Torb.), Dol.; — 2) geschwürig, Cig.; — 3) schwach, klein: naši otroci so še vredni, Čatež ( Dol.)- Erj. (Torb.).
  9. 2. vrẹ́dən, -dna, adj. 1) würdig, wert; časti, spoštovanja vreden; nič vreden človek; ni piškavega oreha v.; mož moža vreden, ein Ehrenmann, C.; v. biti, verdienen: v. je kazni, da bi ga kaznovali; ni vreden, da ga zemlja nosi; to je vredno, da se razglasi; — vredno je, es ist der Mühe wert, es lohnt sich; ni vredno, da bi se trudil za to; to vino je vredno svojega denarja; reč je več vredna, nego si dal za njo; fant je vseh vreden, kar jih je v vasi (kann sich mit allen messen); — 2) fähig, imstande, C., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  10. 3. vrę́dən, -dna, adj. frühzeitig: vrę̑dni krompir, Dol.; — prim. red = čas.
  11. vrẹ́diti, -im, vb. impf. ( pf.?) verletzen, Dict.; bes. an einer wunden Stelle verletzen, wehe thun: v. koga, v. se, C., BlKr., Notr.- M.; "kako si me vredil!" (ako si me namreč pograbil za boleč prst, za bolno nogo), Vreme- Erj. (Torb.); — vredil sem se, ich habe mich überhoben, Cig., Notr.; (dovršna oblika pravilneje: uvrediti).
  12. vrẹdníca, f. = zel, ki celi vred, Dol.; — der Ehrenpreis (veronica filiformis), Medv. (Rok.).
  13. vrẹdník, m. = zel, ki celi vred (bolezen), Lašče- Erj. (Torb.); — der Ehrenpreis (veronica chamaedrys), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.); — die Schwalbenwurz (cynanchum vincetoxicum), pod Kaninom- Štrek. (LjZv.).
  14. vrẹdnják, m. = zel, ki celi vred, Notr.; — die Gundelrebe (glechoma hederacea), Ben.- Erj. (Torb.).
  15. vrẹ́dnost, f. die Würdigkeit; po vrednosti, nach der Würdigkeit, nach Verdienst; — der Wert, die Güte; die Preiswürdigkeit; po vrednosti kupiti, C.; — die Währung, die Valuta; avstrijska v.; — tudi: vrẹdnọ̑st.
  16. vrẹ́dnostən, -tna, adj. Wert-: vrednostni papirji, Wertpapiere, nk.
  17. vrẹdnóta, f. der Wert, Jan. (H.); — die Währung, Jan. (H.).
  18. vrẹdnȏtnica, f. das Wertzeichen, Jan. (H.).
  19. vrẹdǫ́vən, -vna, adj. = vredan, 1. vreden, C.
  20. vrèj, adv. v eno vrej, zugleich: kadar se bo z dvema v eno vrej trobentalo, Dalm.- M.; — v en vrej, immerfort, SKr.; — prim. vred.
  21. vrẹ̑ł, vrẹ̑la, m. 1) = vrelec, die Quelle, C.; — 2) (= vnetost, der Eifer, ogr.- Valj. [Rad]).
  22. vrẹ̀ł, vrẹ̑la, adj. 1) siedend heiß, brühheiß; vrela voda; — 2) eifrig, ogr.- Mik., C.; v. duh, C.; v. biti v dobrem delu, C.; vrele glave, Hitzköpfe, Vod. (Izb. sp.).
  23. vrẹ̑łčək, -čka, m. dem. vrelec; das Quellchen, Cig., Jan.
  24. vrẹ̑łčina, f. das Quellwasser, Mur., C., Zora.
  25. vrẹ̑łčnica, f. das Quellwasser, Cig.
  26. vrẹ̑łəc, -łca, m. 1) eine hervorsprudelnde Quelle, Meg.- Mik., Guts.- Cig., Jarn., Jan., Cig. (T.); vrelce zovejo male izvirke, ki se po deževju pokažejo po gorskih senožetih, Bolc, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — 2) človek, zlasti otrok, ki neprestano govori, Bolc, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — 3) der Eifrige, ogr.- C.; — 4) der Sprudelstein, Cig. (T.).
  27. vrẹ̑lica, f. die Siedhitze, C., Bleiw. ( Let.).
  28. vrẹlína, f. = vrelica, Jan. (H.).
  29. vrẹlíšče, n. der Siedepunkt, Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.).
  30. vrẹ̑łnica, f. das Sprudelwasser, Jan. (H.).
  31. vrẹ̑łnik, m. der Sprudelstein, Jan. (H.).
  32. vrẹ́lọ, n. der Sprudel, die Quelle, Cig. (T.), C., Vrt.; — hs.
  33. vrẹ́lost, f. 1) = vrelica, die Siedehitze, Jan. (H.); — 2) der Eifer, C., ogr.- Valj. (Rad).
  34. vrẹ́lovəc, -vca, m. der Sprudelstein, h. t.- Cig. (T.), Erj. (Min.).
  35. vréme, -ę́na, n. 1) das Wetter, die Witterung; — lepo, grdo, slabo v. je; hudo v., das Ungewitter; — schönes Wetter: v. se je naredilo; ali je v.? — 2) die Ursache, C., M.; vreme ti je jokati se, M.; — (tudi: vrẹ́me, jvzhŠt.; vrẹ́men, vzhŠt., ogr.- C.).
  36. vrẹmę́nce, n. dem. vreme, Valj. (Rad).
  37. vrẹmeník, m. das Wetterglas, das Barometer, Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan., nk.
  38. vrẹmenı̑t, adj. = vremeniten, ogr.- C.
  39. vrẹmenítən, -tna, adj. = časen, ogr.- C., Let.; vremenitna smrt, ogr.- C.
  40. vrẹmeníti, -ím, vb. impf. wittern, C.; ves mesec tako vremeni, V.-Cig.; Kakor Jernej vremeni, Jesen cela se drži, Vod. (Pes.); — v. se: tako se vremeni, es ist ein solches Wetter, Vod. (Izb. sp.); — vremeni se, es ist schönes, heiteres Wetter, Cig., BlKr., Mik.; (vremę́niti se, BlKr.- Let.).
  41. vrẹmenják, m. = vremenik, C.
  42. vrẹmenokàz, -káza, m. der Wetteranzeiger, Sen. (Fiz.).
  43. vrẹmenoslǫ̑vje, n. die Meteorologie, Jes.
  44. vrẹmenoznȃnstvọ, n. die Witterungskunde, die Meteorologie, Cig., Cig. (T.).
  45. vrẹmę́nski, adj. Wetter-, Witterungs-; vremenski prerok.
  46. vrẹmę̑nstvọ, n. die Witterungsverhältnisse, Cig., Jan.
  47. vrénje, n. 1) das Sieden; — das Gähren; — 2) der Zudrang, das Getümmel.
  48. vrę́piti se, -rę̑pim se, vb. pf. 1) sich zugesellen, C.; — 2) sich anschicken; v. se, da bi kaj storil, v. se k čemu a. česa, Hal.- C.
  49. vrẹ̑s, m. die Heide (erica), Mur., Cig., Jan.; mesnordeči v. = resa, die fleischfarbige Heide (erica carnea), Tuš. (R.); — jesenski v., = vresek, das Heidekraut (calluna vulgaris), Josch; — beli v., der Augentrost (euphrasia officinalis), Josch.
  50. vrẹ́sa, f. = vres, Jarn.
  51. vrẹ́sast, adj. heidicht, Cig., Jan.
  52. vrẹsàt, -áta, adj. heidig, Cig.
  53. vrẹ̑sək, -ska, m. das gemeine Heidekraut (calluna vulgaris), Tuš. (R.), Nov., Štrek.
  54. vrẹ́sica, f. dem. vresa, die Heide, Jan.
  55. vrẹsíšče, n. das Heidefeld, das Heideland, Cig., Jan., Cig. (T.).
  56. vrẹ̑sje, n. coll. das Heidekraut, Cig., Jan., Cig. (T.), M.
  57. vrẹ̀sk, vrẹ́ska, m. 1) das Geschrei, Bes.; — heftiges Weinen, Jarn.; — 2) der Essig, C.; — prim. vrisk.
  58. vrẹ́skati, -am, vb. impf. ad vreskniti; Ritzen bekommen, knacken, Cig.
  59. vrẹ̑skəc, -kca, m. dem. vresek; das Heidekraut, Kras- SlN.
  60. vrẹsketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. lärmen, C.
  61. vrẹ́skniti, vrẹ̑sknem, vb. pf. krachend brechen, zerspringen: lonec vreskne, Dol.- Mik.; — eine Ritze bekommen, knacken, bersten, Cig., Jan.
  62. vrẹ̑snica, f. 1) = grič z vresjem porasten, Kras; — 2) vresnice, die Heiden (ericaceae), Jan., Cig. (T.), Tuš. (R.).
  63. vrẹsnják, m. die Heideflechte, Cig.
  64. vrẹstílj, m. die Heide (erica carnea), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  65. vrẹsúlja, f. die Heidepflanze, Jan.
  66. vrẹ̑šč, m. das Geschrei, Št.; der Tumult, Cig.
  67. vrẹščák, m. der Schreier, Slom.- C.
  68. vrẹščálọ, n. der Schreier, der Kreischer, Cig.
  69. vrẹ́ščati, -ím, vb. impf. schreien, Cig., M., Dol., jvzhŠt.; kreischen, Cig.; — rauschen, Cig.; voda vrešči, Boh.- C.; — meso je prijetno vreščalo nad plamenom, LjZv.
  70. vrẹščàv, -áva, adj. kreischend, Jan.; schrill, Šol.
  71. vrẹščȃvəc, -vca, m. der Kreischer, Cig.
  72. vrẹščavı̑n, m. = labrač, C.
  73. vrẹ̑ščək, -čka, m. = stržek, LjZv.
  74. vrẹtenár, -rja, m. 1) der Spindelmacher, Cig., M.; — der Spindelverkäufer, Cig.; — 2) der den Spindelbaum bei der Weinpresse dreht, Mur.; — 3) die Spindelschnecke (fusus), Erj. (Z.).
  75. vrẹténast, adj. spindelförmig.
  76. vrẹténce, n. dem. vreteno; 1) eine kleine Spindel; — 2) der Drilling in der Mühle, Poh.; — 3) der Wirbelknochen, Cig., Cig. (T.), Erj. (Som.); — 4) der Quirl ( bot.), Cig. (T.); pšenica gre v vretenca (schießt in Ähren), Lašče- Levst. (Rok.).
  77. vrẹtę̑nčar, -rja, m. vretenčarji, die Wirbelthiere (vertebrata), Cig. (T.), Erj. (Z.).
  78. vrẹténčast, adj. quirlförmig, Cig.
  79. vrẹtę̑nčnica, f. die spindelförmige Honigbirne, C.
  80. vrẹteníca, f. 1) die Spule, Mur., Nov.; — 2) die Schraubenspindel, V.-Cig., M.; die Schraube, V., Št.- Cig.; die Pressschraube, der Spindelbaum bei der Weinpresse, Mur., V.-Cig.; — 3) die Kurbel, BlKr.- Let.; — 4) die Mühlradwelle, Mur.; — 5) die gemeine Makrele (scomber scombrus), Erj. (Ž.).
  81. vrẹtenı̑čar, -rja, m. der Schraubendreher, Cig.; — prim. vretenica 2).
  82. vrẹteníčast, adj. schraubenförmig, Cig.
  83. vrẹteníčica, f. ein kleiner Schraubstock, der Schraubenkloben, V.-Cig.
  84. vrẹteníti, -ím, vb. impf. 1) den Spindelbaum, die Pressspindel drehen, Mur., C.; — 2) v. se: žito se vreteni, das Getreide schießt in Ähren, Lašče- Levst. (Rok.); pšenica je zelenela, rastla, v klasje se vretenila, Jurč.; (= vreteniti, C.).
  85. vrẹtę́nka, f. der Drilling in der Mühle, ("vrtenka") Bes.
  86. vrẹténọ, n. 1) die Handspindel, mit welcher (ohne Spinnrad) der Faden gesponnen wird; — 2) die Schraubenspindel, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); die Pressschraube, Cig.; der Spindelbaum bei der Weinpresse, Mur., Dalm., Dol.; — 3) die Welle, der Wellbaum, der Haspel (als Hebezeug), V.-Cig., Jan., Frey. (Rok.), Savinska dol.; — die Mühlradwelle, Mur., Cig., Dol.; — die Glockenwelle, Cig.; übhpt. jede Welle in einer Maschinerie, Savinska dol.; — die Töpferscheibe, Cig.- Vest.; — 4) die Ruthe zum Flachsschütteln, C.
  87. vrẹ́ti, vrèm, vb. impf. 1) sieden; krop, mleko vre; — gähren; mošt vre; — in Aufwallung sein; vse vre po meni; po deželi vre, Cig.; — 2) sprudeln, quellen, hervorströmen; voda vre iz zemlje; — 3) in Menge u. schnell sich bewegen, strömen; ljudje vkup vro; — 4) rauschen; v oblakih vre ( n. pr. pred točo); Roj mi je v cvetjiču vrel, Danj. (Posv. p.); — schreien, murren: v. nad kom, Savinska dol.- C.; — praes. vrẹ̑jem, jvzhŠt.
  88. vrētica, f. eine Art Wiesel, C.; das Frettchen (mustela furo), Erj. (Z.); — menda iz nem.
  89. vrẹ̑tina, f. die Quelle, ogr.- Mik.
  90. vrẹ́tje, n. 1) das Sieden; — das Gähren; — das Aufwallen; — 2) das Gewühl von Menschen: v. mladeničev, Čb.- Valj. (Rad); niso se nič zmenili za vretje okolo sebe, Jurč.; v splošnem vretju izgubil se je posamezni človek, Jurč.
  91. vrẹ́va, f. das Getümmel, Cig., Jan., nk.; — hs.
  92. vrẹ̀z, vrẹ́za, m. der Einschnitt, Nov., ogr.- Valj. (Rad).
  93. vrẹ́zati, -rẹ̑žem, vb. pf. 1) einschneiden; v. ime v drevesno skorjo; eingravieren: v. črko v kamen; — 2) mit einer Gravierung versehen: vrezan kamen, eine Gemme, Zv.
  94. vrẹzávati, -am, vb. impf. = vrezovati; rise v. v debla, DSv.
  95. vrẹ̑zək, -zka, m. der Einschnitt, Mur.; — vrezki, Ciselierungen, DZ.
  96. vrẹzílọ, n. der Grabstichel, Cig. (T.).
  97. vrẹzováti, -ȗjem, vb. impf. ad vrezati; einschneiden; gravieren.
  98. vrẹzovȃvəc, -vca, m. der Graveur, Jan. (H.).
  99. vrgȃnj, m. essbarer Röhrenpilz (boletus edulis), Tuš. (B.), Valj. (Rad), BlKr.
  100. vȓh, vȓha, vrhȃ, m. 1) das obere Ende, der Gipfel, na vrhu visoke gore; drevesu vrh odtrgati; der Scheitel ( geom.), Cig., Cig. (T.), Cel. (Geom.); der Höhepunkt, Cig. (T.); do vrha priti, die größte Höhe erreichen, Cig.; do vrha dorasti, vzrasti, vrha dorasti, erwachsen; sin je vrha dorastel, Npr.-Krek; = vrha velik vzrasti, Npes.-Vraz; = pod vrh priti, C.; = svoj vrh dorasti, Prip.- Mik.; — 2) = gorica, vinograd, der Weinberg, SlGor.- Mur., Cig., C.; v vrh iti, Mur., C.; Jaz pa imam vrha dva, Polna vina sladkega, Danj. (Posv. p.); — 3) der Obertheil, das Oben; po vrhu plavati, obenan schwimmen; na vrhu ležati, oben liegen; od vrha do tal, von oben bis unten; do vrha napolniti, bis obenan füllen = pod vrh napolniti, Cig.; — do vrha, völlig, Cig.; na vrh priti, nach oben kommen, auftauchen, zum Vorschein kommen; ( pren.) na vrhu biti, die Oberhand haben, Cig.; na vrh iti komu, sich jemandem widersetzen, Fr.- C.; na vrh priti komu, jemanden zu Paaren treiben, überweisen, C.; — po vrhu, obenhin, oberflächlich; — po vrhu kupiti, in Bausch u. Bogen kaufen; — po vrhu dati, obendrein (als Zugabe) geben; — z vrhom, gehäuft voll; z vrhom nameriti; z vrhom, im Überflusse, Cig.; vsega je z vrhom v domu, Vrt.; vsega z vrhom imeti, Levst. (Zb. sp.).

   2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 3.001 3.101 3.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA