v (27.801-27.900)

27801. šumẹ̑vəc, -vca, m. der Sauselaut ( gramm.), Jan., nk.
27802. šumotljìv, -íva, adj. rauschend, sausend, Mur., vino vre šumotljivo, Vrtov. (Vin.).
27803. šumovı̑t, adj. geräuschvoll, C.
27804. šundràv, -áva, adj. geräuschvoll, lärmend, Cig., C.
27805. šundrȃvəc, -vca, m. der Lärmer, Cig.
27806. šundrȃvka, f. die Lärmerin, Cig.
27807. šúntav, adj. hetzerisch, Jan. (H.).
27808. šúntavəc, -vca, m. der Hetzer, der Aufwiegler.
27809. šupljeglàv, -gláva, adj. hohlköpfig, C.
27810. šupljìv, -íva, adj. hohl, C.
27811. šȗrtavəc, -vca, m. = prežar, Mur., Trst. (Let.).
27812. šušljàv, -áva, adj. zauderhaft, C.
27813. šušljȃvəc, -vca, m. der Zauderer, C.
27814. šušmȃrstvọ, n. die Pfuscherei, Cig.
27815. šušmǫ̑vje, n. = šušmad, šumrad, C.
27816. švába, m. die deutsche Schabe (blatta germanica), Erj. (Ž.).
27817. švágati, -am, vb. impf. = švigati, v uganki: Šviga švaga Črez dva praga (metla), Vod. (Pes.).
27818. švapíti, -ím, vb. impf. = nemarno hoditi, BlKr.- Let.
27819. švȃplja, f. 1) ein alter, schlechter Schuh, BlKr.; — 2) der Platthuf, Cig.; — 3) ein plattfüßiger Mensch, V.-Cig., Nov.- C.
27820. švȃpljast, adj. plattfüßig, Z.; = š. rog, der Tellerhuf, Cig.
27821. švapljáti, -ȃm, vb. impf. breit auftreten, Dol.; schlappen: v copatah š., BlKr.
27822. švȃrati se, -am se, vb. impf., Jan., C., Slom.; pogl. pritoževati se; — po nem. sich beschweren.
27823. švátati, -am, vb. impf. = hvatati, Fr.- C.
27824. švę́dər, -dra, m. 1) der Krummfüßige, Cig., Jan., M., C., Dol.; — 2) ein alter, schief getretener Schuh, die Latsche, Cig., Jan.; — švédər, Valj. (Rad); — prim. ševeder, ševa, Mik. (Et.).
27825. švę̑dra, f. eine krummfüßige Person, Mur., Cig., Kr.- Valj. (Rad), Met., Dol.
27826. švedráč, m. ein krummfüßiger Mensch, Cig., Jan.
27827. švedrálọ, n. ein krummbeiniger Mensch ( zaničlj.), M., Levst. (Rok.).
27828. švę́drast, adj. krummbeinig.
27829. švedráti, -ȃm, vb. impf. 1) mit krummen Beinen gehen, M., C., Z., Dol.- Levst. (Rok.); — latschen, Jan.; — mit wackelnden Beinen gehen: pijanec švedra, Št.; — 2) črevlje š., die Schuhe schief treten.
27830. švę́drav, adj. = švedrast, krummbeinig, C., Z.
27831. švę́dravəc, -vca, m. der Krummbeinige, Jan., C.
27832. švedrè, -ę́ta, m. = švedravec, Levst. (Rok.).
27833. švedrẹ̑la, f. = švedrasta ženska, Levst. (Rok.).
27834. švę́drga, f. 1) das krumme Bein, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) eine krummbeinige Person, Lašče- Levst. (Rok.).
27835. švedrgáti, -ȃm, vb. impf. = švedrati 1), Lašče- Levst. (Rok.).
27836. švedrı̑n, m. ein krummbeiniger Mensch, Cig.
27837. švedrǫ̑n, m. ein krummbeiniger Mensch, Mik.
27838. švę́ha, f. das Nadelöhr, das Axtöhr, kajk.- Valj. (Rad); tudi pl. švehe, vzhŠt.- C.
27839. švę́lja, f. 1) die Näherin, C., Mik., kajk.- Valj. (Rad); — 2) neka riba, (švẹ̑la) Valj. (Rad).
27840. švę̑ljčica, f. = piškur, das Neunauge, die Flussbricke (petromyzon fluviatilis), Guts.- Cig., Mur., Jan., C.
27841. švę́past, adj. = šepast, C., Kor.- Z., LjZv.
27842. švę́pati, -pam, -pljem, vb. impf. = šepati, Mur.- Cig., Cig., Jan., C.; hudič na eno nogo šveplje, LjZv.; konj ne švepa nič, Jurč.
27843. švę́pav, adj. = šepav, Cig., Jan., C., LjZv.
27844. švę́pavəc, -vca, m. = šepavec, Jan.
27845. švíca, f. die Schräge: s švico, schräge, Mik.; — pogl. ševica.
27846. švíga, f. = človek, kateri sem ter tja šviga (der Fickfacker), Cig.; — šviga-švaga, eine unbeständige Person, Kr.
27847. švíganje, n. coll. schnelle Bewegungen, M.
27848. švígati, švı̑gam, vb. impf. 1) sich schnell hin und her bewegen, hin und her schießen, hin und her fahren: ribe švigajo po vodi, miši po hiši, bliski po nebu; — ohne bestimmte Absicht hin und her laufen (fickfacken), Cig.; — stolz einhergehen, C.; — flackern, lodern: plamen šviga; — ( pren.) pogum mu šviga iz oči, Mur.; — 2) schnell hin und her bewegen: z bičem, s šibo š., kača z jezičkom šviga, mladi ljudje z očmi po cerkvi švigajo, Lašče- Levst. (Rok.); — 3) š. koga, jemanden mit einer Peitsche oder Ruthe schlagen, Cig., C., Dol.; — žito š. (= otepati) durch Anschlagen entkörnen, Z., vzhŠt.- C., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 4) š. se, brunften: mačke se švigajo, Cig., Z.; — prim. nem. schwingen, Levst. (Rok.).
27849. švígavəc, -vca, m. die Ruthe, Polj.
27850. švígəlj, -glja, (-gəljna), m. 1) eine lange Ruthe, C.; — 2) ein langes, dünnes und schmales Brett, C., Z., jvzhŠt.; — 3) = ržen snop, ki ga ne omlatijo, ampak le ošvigajo (otepejo), Tolm.; — 4) ein lang aufgeschossener Jüngling, Cig., Ig (Dol.).
27851. švigetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. š. z bičem, die Peitsche schwingen, C.
27852. švı̑glja, f. 1) eine lange Ruthe, Z., Tolm.; — 2) ein hochaufgeschossener, schlanker Baum, Cig., Jan., Lašče- Levst. (Rok.), Savinska dol.; ein solcher Mensch, Cig.; take dolge šviglje niso nikoli močne, Lašče- Levst. (Rok.); — 3) = jerbas, pletenica, ein Korb, Kameno- Erj. (Torb.); — 4) = driska, hitrica, Jan., C.
27853. švı̑gljast, adj. lang und dünn o. schlank: š. človek, švigljasto drevo, Cig., Jan., Lašče- Levst. (Rok.).
27854. švigljáti, -ȃm, vb. impf. hin und her schwingen, fuchteln: z bičem š., C., Z.; — flackern, Jan.; — drevo se šviglja (schwingt hin und her), C.
27855. švígniti, švı̑gnem, vb. pf. 1) dahinschießen, huschen: miš je švignila v luknjo; — auflodern: plamen je švignil do strehe; — 2) mit der Peitsche o. Ruthe schlagen: š. koga, Dol.
27856. švı̑goma, adv. flugs, stracks, C.
27857. švı̑nglja, f. = šviglja 3), majhna ročna pletenica, das Handkörbchen, Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
27858. švístati, švı̑stam, vb. impf. spritzen, Z.; — pritscheln, C.; — schlagen, C.
27859. švop, m. spremiti koga (s) švopom i sopom (mit Sang und Klang), BlKr.
27860. švopiti, -im, vb. impf. moussieren ( v. Wein), BlKr.
27861. švr̀k, švŕka, m. der Schlag mit einem dünnen Körper, der Schmitz, Cig., Jan., C.
27862. švŕkalica, f. 1) eine kleine Peitsche, Jarn.; — 2) die Spritze, Z.
27863. švrkȃłnica, f. die Spritze, Jan.
27864. švŕkati, švȓkam, vb. impf. 1) mit einer Peitsche oder Ruthe schlagen; — 2) spritzen; — bes. harnend ausspritzen.
27865. švȓkəc, -kca, m. 1) der Schmiss, M.; — 2) der Spritzstrahl, der Spritzer, Z.
27866. švȓkljaj, m. = švrkec, Jan.
27867. švŕkniti, švȓknem, vb. pf. 1) mit einer Ruthe oder Peitsche schlagen, Jan., M., Polj.; — 2) spritzen, Cig., Jan.; — ( intr.) hervorschießen: gnoj, kri švrkne iz rane, Polj.
27868. švrkotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. spritzen, C.
27869. švrlẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) beim Rinnen breit spritzen ( z. B. beim Hahn), Fr.- C.; — 2) struppig sein, Rib.- M.
27870. švŕljast, adj. sich ausbreitend: glavnata in švrljasta ali neglavnata solata, Vod. (Izb. sp.).
27871. švrljúga, f. čopasta š., die Haubenlerche (alauda cristata), C., Erj. (Z.); — hs.
27872. švŕta, f. der Latschschuh, Cig., Jan.
27873. švŕtast, adj. = švedrast, C., Z.
27874. švŕtati, švȓtam, vb. impf. = švedrati, Cig., Jan.
27875. švŕtav, adj. = švedrav, Z.
27876. švŕtavəc, -vca, m. = švedravec, Blc.-C., Z.
27877. taborováti, -ȗjem, vb. impf. 1) lagern, campieren, Cig., Jan.; — 2) eine Volksversammlung abhalten, C.
27878. tajı̑təv, -tve, f. die Leugnung, Cig., Jan.
27879. tajı̑vəc, -vca, m. der Leugner.
27880. tajı̑vka, f. die Leugnerin.
27881. tȃjništvọ, n. das Secretariat, Jan., nk.; (tudi: tajnı̑štvọ).
27882. tajnocvẹ̀t, -cvẹ́ta, m. die Kryptogamie, Jan. (H.).
27883. tajnocvẹ́tən, -tna, adj. kryptogamisch ( bot.), Jan., Cig. (T.).
27884. tajnocvẹ̑tka, f. das Kryptogam, Jan., Cig. (T.), Tuš. (R.), nk.
27885. tajnoslǫ̑vje, n. der Gnosticismus, Jan. (H.).
27886. tȃkavəc, -vca, m. der Kegelschieber, Gor.
27887. tákov, adj. = tak, Levst. (Sl. Spr.).
27888. tákovšən, -šna, adj. = takšen, DZ., nk.; prim. "takovišne" pravde, Rec.; "takušna" vera, Schönl.
27889. talı̑təv, -tve, f. der Schmelzprocess, Cig. (T.).
27890. talı̑vəc, -vca, m. der Schmelzer, Cig.
27891. talı̑vka, f. die Schmelzerin, Cig.
27892. taljìv, -íva, adj. schmelzbar, Cig., Jan., Sen. (Fiz.).
27893. taljívost, f. die Schmelzbarkeit, Cig.
27894. tálov, m. = talog, Kot pri Koboridu- Erj. (Torb.).
27895. tálov, adj. = tal: talova tla, Zv.
27896. tálovən, -vna, adj. talovna trava = talog, die Nieswurz, Erj. (Torb.).
27897. talovı̑n, m. = talog, Erj. (Torb.).
27898. tálovje, n. die schwarze Nieswurz (helleborus niger), Guts., Jarn., Mur., C., Tolm.
27899. tálovka, f. die Nieswurz, C.
27900. talovkati, -am, vb. impf., Kor.- Cig., pogl. talukati, takljati.

   27.301 27.401 27.501 27.601 27.701 27.801 27.901 28.001 28.101 28.201  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani