Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (27.701-27.800)

  1. šlekedrȃvəc, -vca, m. = človek, kateri šlekedra, Dict.; der Schnarrer, Cig.; — tudi: šlekę́dravəc, Dict.
  2. 1. šlẹ́va, f. der Speichel, der Geifer, C., Z.; — prim. it. saliva, Štrek. (Let.).
  3. 2. šlẹ́va, f. 1) ein feiger, charakterschwacher, widerstandsloser Mensch, die Memme; — 2) eine dumme, tölpelhafte Person, Cig., Jan., M., Jurč., BlKr.- Let.; — ( prim. švabsko- nem. schlew, schlewig, lau, kraftlos, matt, Levst. [Rok.]?).
  4. 3. šlẹ́va, f. einer, der sich nie satt trinken kann, Štrek.; — pogl. žleva.
  5. šlẹváč, m. = 2. šleva 2), neumen človek, Bes.
  6. šlẹváriti, -ȃrim, vb. impf. = šlevasto (träg) govoriti ali delati, Zora.
  7. 1. šlẹ́vast, adj. voll Geifer, mit Speichel um den Mund, Mur., Idrija.
  8. 2. šlẹ́vast, adj. 1) feig, träg, C.; š. k dobremu, C.; — 2) blödsinnig, schwachsinnig, Cig.
  9. šlẹ̑vež, m. = 2. šleva 2), der Dummkopf, der Tölpel, Cig., Bes.
  10. šlẹ́vica, f. dem. ad šleva.
  11. 1. šlẹ́viti, -im, vb. impf. so reden, dass der Speichel über die Lippen herabfließt, Mur.; — š. se = tako gnati se, da se prikazujejo šleve (sline) na ustnih, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  12. 2. šlẹ́viti, -im, vb. impf. 1) = vesti se kakor šleva: ohne Zweck herumschleichen oder sich zu schaffen machen, Cig., M., C., BlKr.; kod si šlevil vso noč? Gor.; kaj šleviš tam po grmovju? BlKr.- Let.; — = mečkati, unschlüssig sein, lavieren, Cig.; — š. se, sich wichtig machen wollen, ohne es zu können, Levst. (Rok.); — sich tölpelhaft stellen, Z.; — 2) das š nicht recht aussprechen, C.; ( prim. šlekati).
  13. 3. šlẹ́viti, -im, vb. impf. saufen, C., Jap. (Prid.); — pogl. žleviti.
  14. šlẹ̑vkast, adj. dummerlich, Cig.
  15. šljútav, adj. tändelnd, erfolglos arbeitend, C.
  16. šljútavəc, -vca, m. = šljutav človek, C.
  17. šmarčeváti, -ȗjem, vb. impf. na sv. Martina dan se gostiti, C.
  18. šmígav, adj. wankend ( v. den Füßen), Hal.- C.
  19. šmígavəc, -vca, m. die Primel (primula veris), C.
  20. šmigljàv, -áva, adj. = šmigav, Hal.- C.
  21. šmrkȃvs, m. ein Kraut, C.; = ščavje, der Sauerampfer (rumex), Notr.- Valj. (Rad).
  22. šọ̑lstvọ, n. das Schulwesen, Cig., Jan., nk.
  23. šopı̑rljiv, adj. hoffärtig, putzsüchtig, Jan.
  24. šopı̑rljivost, f. die Hoffart, die Putzsucht, Cig., Jan.
  25. šótovina, f. das Torfland, Cig., Ig (Dol.).
  26. šótovje, n. = šotovina, Cig.
  27. španovı̑ja, f. die Gemeinschaft: v španoviji imeti kako posestvo, kak obrt itd.; v španoviji krava crkne, Npreg.- Valj. (Rad); — prim. špan.
  28. špárgovəc, -vca, m. = spargovec, der Spargelstein, Cig., Cig. (T.).
  29. špẹ̑glavəc, -vca, m. = lisec, der Stieglitz, Guts., Frey. (F.).
  30. špehǫ́v, adj. Speck-; špehova potica, salata.
  31. špehovíca, f. die Speckbirne, Jan.
  32. špehǫ́vka, f. 1) špehova koža, die Speckschwarte, Cig.; — 2) = špehova potica, der Speckkuchen, Cig., Kr.; — 3) die Speckbirne, Cig., Jan., C., Kr.- Erj. (Torb.), Tolm., Št.
  33. špehǫ̑vnica, f. die Speckbirne, Dol.
  34. špę̑lovje, n. coll. Höhlen, C., Valj. (Rad); — prim. špilja.
  35. špenȃtov, adj. aus feiner Leinwand: špenatova srajca, Npes.-K.
  36. špę́rovəc, -vca, m. der Dachsparren; — prim. 1. špera.
  37. špijǫ̑nstvọ, n. = ogleduštvo, die Spionerei.
  38. špiljevjè, n. coll. Felsspitzen, Levst. (Rok.); — zerklüftetes Gestein, das Geklüfte, Cig.
  39. špírav, adj. = špirast: š. les, splitteriges Holz, Z.
  40. špírovec, -vca, m. = šperovec.
  41. šplę̑vta, f. = skril ali kar je skrili podobno, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — prim. špelta.
  42. špúrav, adj. heikelig, wählerisch im Essen, M., C., vzhŠt., jvzhŠt.
  43. šrȃvb, m. die Schraube; — iz nem.
  44. šrȃvf, m. = šravb.
  45. štȃtljiv, adj. stetig: konj je š., Dol., BlKr.; — iz nem.; prim. šketljiv.
  46. štẹ̑təv, -tve, f. die Zählung; — po stari štetvi, nach der alten Währung, Svet. (Rok.).
  47. štẹ̑vəc, -vca, m. 1) der Zähler, Cig.; — der Zähler ( math.), V.-Cig., Cig. (T.), Cel. (Ar.); — 2) der Leser, Cig., C., vzhŠt.
  48. štẹ́vən, -vna, adj. 1) Zahl-: štẹ̑vnọ ime = števnik, Jan.; — 2) zählbar, Jan. (H.).
  49. štẹvénje, n. 1) das Zählen, Z., M., Vod. (Izb. sp.); — die Rechnung, C.; to ni v števenju, to ne pride v števenje, Polj.; — 2) die Zahl, Z., Trub., Krelj, Rog., Jsvkr.; š. izvoljenih, Kast., Skal.- Let.; tvojih grehov je brez števenja, Bas.; dvanajst števenja, zwölf an der Zahl, Vrt.; — veliko na števenje, der Zahl nach viel, Polj.
  50. štẹvı̑lar, -rja, m. der Rechner, Cig.
  51. štẹvı̑łba, f. die Rechnung, Cig., Jan.
  52. štẹvíłən, -łna, adj. 1) Zahlen-, Cig. (T.); štẹvı̑łnọ razmerje, das Zahlenverhältnis, Cel. (Ar.); — numerisch, Cig. (T.); — 2) zahlreich, V.-Cig., Jan., M., nk.; — 3) = prešteven, zählbar, Jan. (H.).
  53. štẹvíliti, -ı̑lim, vb. impf. mit Zahlen rechnen, Cig., Jan., C.
  54. štẹvı̑łka, f. 1) die Nummer, die Ziffer, V.-Cig., Jan., C., Cel. (Ar.), nk.; — 2) das einzelne Stück: številke razpel so bile po goldinarju, LjZv.
  55. štẹvı̑łkoma, adv. mit Ziffern: š. postaviti, izraziti kaj, etwas beziffern, Cig. (T.); š. zaračuniti, DZ.
  56. štẹviłkovȃnje, n. die Numeration, Cel. (Ar.).
  57. štẹviłkováti, -ȗjem, vb. impf. numerieren, Jan. (H.).
  58. štẹvı̑łnik, m. das Zahlwort, Jan., Cig. (T.), Levst. (Sl. Spr.).
  59. štẹvílọ, n. die Zahl; malo, veliko š. ljudi; brez števila, ohne Zahl, unzählig; vojakov brez števila; po številu, der Zahl nach; — die Zahl ( gramm.): edino, dvojno, množno š., die Ein-, Zwei-, Mehrzahl, Jan. (Slovn.).
  60. štẹviloslǫ̑vje, n. = številstvo, die Zahlenlehre, Jan. (H.).
  61. štẹvı̑łstvọ, n. das Zahlensystem, Cig. (T.); — die Zahlenlehre, die Rechenkunst, Cig., Jan.; — das Rechnen, C.
  62. štẹ̑vka, f. die Zählerin, Cig.
  63. štẹ̑vnica, f. das Zählbrett, Cig.
  64. štẹ̑vnik, m. 1) = števec, der Zähler ( math.), Cig.; — 2) = številnik, Jan.
  65. štiridnę́vən, -vna, adj. viertägig.
  66. štiriglàv, -gláva, adj. vierköpfig, Mur.
  67. štirinogàv, -áva, adj., Trub.- Mik., pogl. štirinogat.
  68. štirivoglàt, -áta, adj. = štirioglat, viereckig.
  69. štirivŕstən, -tna, adj. vierzeilig, Cig., Jan.
  70. štirivrstı̑čnica, f. ein vierzeiliges Liedchen, Kres.
  71. štirivrstnják, m. die vierzeilige Gerste, Cig.
  72. štı̑vra, f. = davek; — prim. stvn. stiura, Steuer, Levst. (Rok.).
  73. štǫ́kavəc, -vca, m. der Pirol (oriolus galbula), Žabče ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
  74. štokovílọ, n. = štokalo 2), Lašče- Levst. (Rok.).
  75. štǫ̑rovəc, -vca, m. die Zwergbohne, C.
  76. štorovítən, -tna, adj. voll Baumstöcke, C.
  77. štorǫ̑vje, n. coll. die Baumstöcke, M., C.
  78. štǫ̑rovka, f. 1) rumena, užitna goba, C.; der Stockschwamm, Mik.; (štorǫ̑vka), Mur.; — 2) der Stockfisch, Mur.; — 3) ein plumpes Weib, Kr.- Valj. (Rad).
  79. štŕcljevje, n. coll. kraj, kjer je mnogo štrcljev, Fr.- C.
  80. štrę̑vca, f. die Stelze, Guts., V.-Cig., C., Gor.; — iz nem. Stelze (?).
  81. štrevcáti, -ȃm, vb. impf. auf Stelzen gehen, C.; — = razkoračeno, nerodno hoditi, Polj.
  82. štrę̑vsati, -am, vb. impf. schwerfällig (in großen Stiefeln) einhergehen, C., M.
  83. štrę́vsniti, štrę̑vsnem, vb. pf. im Gehen stolpern, C., M.
  84. štrigljȃvica, f., Mur., pogl. strigalica.
  85. štrigljȃvka, f., Mur., Cig., jvzhŠt., pogl. strigalica.
  86. štrítiv, m. = štritof 1), Mur.
  87. štŕkavəc, -vca, m. 1) der Spritzer, Cig., Jan., M.; — 2) der gerne mit der Peitsche schlägt, M.; — 3) der Herumstreicher, Cig., Jan., M.; ein schlechter Bube, C.; der Springinsfeld, Cig., Jan.; — 4) pasji š. na nogi, eine Art Fußgeschwür vom Anstoßen oder ein Sohlengeschwür, Fr.- C.; — die Fußschwiele, C.; — 5) neka žival (squalius cavedanus), Bilje na Ipavi- Erj. (Torb.); — 6) der Aronstab (arum maculatum), Cig., Jan., Tuš. (R.).
  88. štŕkavka, f. die Spritzerin, Cig.
  89. štrkljȃvka, f. = redek sok, močnik, C., Slom., Št.
  90. štȓkov, adj. Storch-, Mur., Cig., Jan.; štrkova noga, štrkovo gnezdo, Cig.
  91. štrlı̑ncavt, m. der Springinsfeld, Jan.; — der Herumstreicher, der Vagabund, Mik.
  92. štúlav, adj. hörnerlos, mit abgestoßenen, abgebrochenen Hörnern, C.
  93. štúlavəc, -vca, m. der Geck, Jan.
  94. štúlavica, f. = štula 2), Jan. (H.).
  95. štvȃnjka, f. kar plača ženin fantom piti (iz: Stehwein), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  96. šúgav, adj. räudig, krätzig, Jan.; — prim. šuga.
  97. šúlav, adj. = šul, C.
  98. šúlavəc, -vca, m. = šul oven, C.
  99. šumȃrstvọ, n. die Waldwirtschaft, die Waldcultur, Cig. (T.), C.
  100. šumẹ́vati, -am, vb. impf. zu rauschen pflegen, nk.

   27.201 27.301 27.401 27.501 27.601 27.701 27.801 27.901 28.001 28.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA