v (27.401-27.500)

27401. šaljı̑vka, f. die Scherzerin, die Spasshafte, Cig., Jan., nk.
27402. šaljívost, f. die Scherzhaftigkeit, die Spasshaftigkeit, Cig., Jan., nk.
27403. šȃltva, f. die Schalmei, Kr.- Valj. (Rad).
27404. šámprkav, adj. hinkend, C.
27405. šántav, adj. verwundet, Radovljica ( Gor.); — nav. hinkend.
27406. šántavəc, -vca, m. der Hinkende.
27407. šántavka, f. die Hinkende.
27408. šántavost, f. die Lahmheit.
27409. šápavəc, -vca, m. = kolednik, (prav za prav = tepežkar), Rož. ( Kor.)- Navr. (Let.).
27410. šápavica, f. = nedolžnih otročičev dan, Guts., Kor.- Navr. (Let.).
27411. šarlatānstvọ, n. die Quacksalberei, Cig.
27412. šarǫ́vən, -vna, adj. Farben-, šarǫ̑vni venec, der Farbenring, Cig. (T.); — prim. 1. šar.
27413. šarovı̑t, adj. bunt, C.; šarovita in razna vsebina, LjZv.
27414. šarovı̑tost, f. die Buntfärbigkeit, das Colorit, Jan.
27415. šátrav, adj. grätschig, (šajt-) Jan.; stark hinkend, Mur.
27416. šátravəc, -vca, m. der Zauberer, vzhŠt.- C.
27417. šátravka, f. die Zaubrerin, vzhŠt.- C.
27418. šȃvba, f. der Weiberpelz, die Weiberjacke, Jarn.; — der Weibermantel bei Hochzeiten, Guts.; — ein kurzer Bauernrock mit Pelz gefüttert und hie u. da auch verbrämt, Lašče- Levst. (Rok.); — der Pelz, Alas., Mur., Cig., Jan., Met.; lisičja š., Met.; — prim. nem. Schaube = Mantel, srvn. schube, it. giubba, srlat. jopa, Mik. (Et.).
27419. šȃvbica, f. dem. šavba; das Pelzchen, die Pelzjacke, Jan.
27420. šávəlj, -vlja, m., Glas., pogl. ščavelj.
27421. šávər, -vra, m. die Feldgrille, Tolm.; — prim. šuri.
27422. šȃvra, f. = 1) ime črni kravi, Levst. (Rok.); = mavra: po noči je vsaka krava šavra, BlKr.; če ni mavra, pa je šavra = ist es nicht so, so ist es anders, Npreg.- Valj. (Rad); — 2) = nerodna krava, Cig., Gor., Dol.; — psovka nerodnemu človeku, Dol., BlKr.
27423. šavráti, -ȃm, vb. impf. = nerodno opotekaje se hoditi: krava, pijanec šavra, Z., BlKr.; — gedankenlos herumgehen, herumschlendern, Z.; po hiši sem ter tja š., BlKr.
27424. šávrav, adj. mit verkrümmten Füßen, C.
27425. šȃvs, m. der Schnapp, Valj. (Rad).
27426. šàvs!, interj. schnapp! Cig., Jan.
27427. šȃvsanje, n. das Schnappen, das Haschen.
27428. šȃvsati, -am, vb. impf. ad šavsniti; schnappen.
27429. šávsav, adj. bissig, Jan.
27430. šávsniti, šȃvsnem, vb. pf. schnappen; pes, riba, prašič, jastreb šavsne po čem; — prim. kavsniti, C.
27431. ščàv, ščáva, m. 1) wilder Sauerampfer, C.; konjski š., englischer Spinat (rumex patientia), Medv. (Rok.); — 2) das Kräutig von Rüben, Rettig u. dgl., C.; — 3) das Spülwasser, ( eig. dünnes Schweinefutter), Valj. (Rad).
27432. ščáva, f. 1) = ščav 1), der Sauerampfer, C.; — 2) gekochtes, dünnes Schweinefutter, C.; — das Spülicht, Mik., vzhŠt.
27433. ščȃvəc, -vca, m. der Ampfer (rumex), C.
27434. ščávəlj, -vlja, m. der Ampfer (rumex), Cig., Glas.
27435. ščávən, -vna, adj. ščȃvna kislina, die Oxalsäure, Cig. (T.); ščavna sol, das Kleesalz, Cig. (T.).
27436. ščȃvje, n. 1) der Sauerampfer, Erj. (Torb.); der Riesenampfer (rumex hydrolapathum), Medv. (Rok.); ( die Grindwurz [rumex acutus], Cig., Jan., Hlad.); — 2) das Kräuterich von Rüben, Möhren u. dgl., Cig., Št.; to ščavje bomo še danes populili, Erj. (Izb. sp.); gnati, iti v ščavje, ins Kraut wachsen, Cig.; — 3) das Spülicht, Mik.; — prim. ščav.
27437. ščȃvlja, f. 1) ščavje 1), Jan. (H.); (ščavja, Rez.- Baud.); — 2) gekochtes Schweinefutter, C.
27438. ščȃvlje, n. = ščavje 1), C.
27439. ščȃvnik, m. = ščavnjak, C.
27440. ščȃvnjak, m. = vedrica, v kateri svinjam jesti nosijo, C., vzhŠt.; das Spülichtschaff, Valj. (Rad).
27441. ščəbətàv, -áva, adj. gerne zwitschernd, geschwätzig: ščebetavo društvo zarobljenih vrabcev, Levst. (Zb. sp.).
27442. ščəbljàv, -áva, adj. flüsternd, Jan.
27443. ščedljìv, -íva, adj. sparsam, nk.
27444. ščedljívost, f. die Sparsamkeit, C., Vrt.
27445. ščəgətȃvčək, -čka, m. dem. ščegetavec, C.
27446. ščəgətȃvəc, -vca, m. der Kitzler bei den weibl. Genitalien (clitoris), Cig., Jan., C.
27447. ščəgətljìv, -íva, adj. kitzelig.
27448. ščəgətljı̑vəc, -vca, m. einer, der kitzelig ist, Mur.
27449. ščəgətljı̑vka, f. eine, die kitzelig ist, Mur.
27450. ščəgətljívost, f. die Kitzeligkeit.
27451. ščę́kavəc, -vca, m. = droben prod, der Kieselsand, vzhŠt.
27452. ščetȃljevəc, -vca, m. = ščetaljka, C.
27453. ščetı̑čevje, n. coll. Karden (dipsacus), Cig., Jan., Erj. (Torb.).
27454. ščetínovəc, -vca, m. das Borstengras (nardus), Z., Medv. (Rok.).
27455. ščę́tkovəc, -vca, m. die Eberwurz (carlina acaulis), C.
27456. ščetovína, f. Bürstenbinderware, Jan.
27457. ščę̑tovka, f. Hosen aus grobem Haustuch, Štrek.
27458. ščę̑tovnik, m. der Bartwisch, Jarn.
27459. ščəváč, m. der Hetzer, Dol.- Cig.
27460. ščəváti, ščújem, vb. impf. = ščuvati, Mur., Cig., Jan., BlKr.- M., ogr.- Mik.
27461. ščę̑vkati, -am, vb. impf. kläffen, Jan., C.
27462. ščę̑vkavəc, -vca, m. der Kläffer, Jan.
27463. ščínkavčar, -rja, m. der Finkler, Cig.
27464. ščínkavčək, -čka, m. dem. ščinkavec; das Finkchen.
27465. ščínkavčən, -čna, adj. = ščinkavčji, Štrek.
27466. ščínkavčji, adj. Finken-, Jan.
27467. ščínkavəc, -vca, m. der Fink; ( nav. ščinkovec).
27468. ščínkavka, f. das Finkenweibchen; ( nav. ščinkovka).
27469. ščínkavski, adj. Finken-, Cig.
27470. ščipȃvəc, -vca, m. 1) der Zwicker, Cig., Jan.; — 2) der Scorpion, Guts.- Cig., C., Erj. (Ž.), Navr. (Let.); — ščipavci, die Scorpione (scorpionida), Erj. (Ž.); — ščípavec, Erj. (Ž.).
27471. ščipȃvka, f. 1) die Zwickerin, Cig.; — 2) na koncu preklana palica, s katero se meče kamenje, der Schleuderstab, Goriška ok., Ip.- Erj. (Torb.); — s ščipavko se prijemajo tudi ježice, GBrda; — 3) die Krebsschere, Guts., C.; — 4) pl. ščipavke, die Zange, Guts.; — 5) = strigalica, Notr.; — 6) neka smokva, od nje kože ščepe (peko) ustna, Kanal ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
27472. ščírjevəc, -vca, m. 1) = čiraj, das Geschwür, der Abscess, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — 2) die Haselwurz (asarum europaeum), Prodol (na benetski meji)- Erj. (Torb.).
27473. ščírovəc, -vca, m. das Geschwür, Rez.- C. ( Vest.); — prim. ščirjevec 1).
27474. ščírovnik, m. = ščir, das Bingelkraut (mercurialis annua), C.
27475. ščitoglàv, -gláva, m. der Schildfisch (echeneis remora), Erj. (Ž.).
27476. ščrbánjav, adj. 1) schartig, C.; — 2) zahnlückig, Mur.
27477. ščrbánjavəc, -vca, m. der Zahnlückige, Mur.
27478. ščrbánjavka, f. die Zahnlückige, Mur.
27479. ščŕbav, adj. 1) schartig, C.; — 2) zahnlückig, C.
27480. ščrbínav, adj. zahnlückig, Mur., C.
27481. ščŕbljav, adj. 1) schartig, Mur., C.; — 2) zahnlückig, Mur., C.
27482. ščŕbljavəc, -vca, m. der Zahnlückige, Mur.
27483. ščŕbljavka, f. die Zahnlückige, Mur.
27484. ščŕbljavost, f. 1) die Schartigkeit, C.; — 2) die Zahnlückigkeit, C.
27485. ščrbljìv, -íva, adj. schartig, Jan.
27486. ščŕkavəc, -vca, m. = beli hišni ščurek, Štrek. (Let.).
27487. ščȗcavica, f. das Schluchzen, kajk.- Valj. (Rad).
27488. ščúkov, adj. Hecht-, Jan., Kr.
27489. ščúkovec, -vca, m. der Kaiman (alligator), C.
27490. ščukovína, f. das Hechtfleisch, Jan.
27491. ščúrkov, adj. Grillen-: š. skedenj, neka igrača s koščki lesa, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let. 1892, 39.).
27492. ščuváč, m. der Hetzer, nk.
27493. ščuvȃj, m. der Hetzer, Jan., C., Levst. (Nauk).
27494. ščuvȃjka, f. die Hetzerin, Jan.
27495. ščuvȃnje, n. das Hetzen.
27496. ščuváti, ščúvam, ščújem, vb. impf. hetzen; psa š.
27497. ščuvȃvəc, -vca, m. der Hetzer.
27498. šegȃrstvọ, n. die Entbindungskunst, Cig.
27499. šegàv, -áva, adj. 1) klug, pfiffig, schlau, Habd.- Mik., Dict., Cig., Jan., Dalm. (Reg.); k temu hudič šegavo pomaga ("meisterlich"), Krelj; šegavo komu v oči gledati, Zv.; čudno in šegavo ravnati s kom, Dalm.; šegavo govorjenje Ciceronovo, ("meisterliche Sprache"), Krelj; — 2) witzig, Cig., Jan., BlKr.- Mik., nk.; tudi: šégav, BlKr.- Erj. (Torb.); — 3) = nagajiv, vzhŠt.; — 4) launenhaft: šegav kakor vreme, C.
27500. šegȃvəc, -vca, m. der Witzbold, der Possenreißer, Cig., Jan.

   26.901 27.001 27.101 27.201 27.301 27.401 27.501 27.601 27.701 27.801  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani