Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (2.701-2.800)

  1. vráta, n. pl. 1) die Thür, das Thor; velika v., das Hauptthor; med vrati, in der Thür; eden drugemu vrata podajejo, sie kommen nacheinander; — der Engpass, Jes.; — 2) der Quandelcanal im Kohlenmeiler, Mune v Čičih- Erj. (Torb.); — 3) der Zettelrahmen bei den Webern, V.-Cig.
  2. vratár, -rja, m. der Thürwärter, der Portier; — der Pförtner beim Magen, Erj. (Som.).
  3. vrataríca, f. die Thürhüterin, die Thürwärterin, Krelj, Trub., Dalm., Jap. (Sv. p.).
  4. vratarína, f. die Thortaxe, DZ.
  5. vratáriti, -ȃrim, vb. impf. Thürwärter, Portier sein, Cig.
  6. vratárnica, f. die Thürwärter- oder Portierstube, Ravn.- M., Savinska dol.
  7. vratárski, adj. Thürwärter-, Portier-.
  8. vratȃrstvọ, n. das Amt, die Stelle eines Thürwärters, Cig.
  9. vratárščina, f. das Thorgeld, V.-Cig.
  10. vrátca, -təc, n. pl. dem. vrata; das Thürchen, das Pförtchen; — das Fassthürlein, C., Št.; — das Thürlein am Taubenschlag, Cig.; — das Flugloch am Bienenstock, Cig., Jan.; — das Hosenthürl, der Hosenlatz, Dol.
  11. vrȃtəc, -tca, m. dem. vrat; 1) das Hälschen; — 2) beli v., eine Art Wucherkraut (chrysanthemum parthenicum), Josch.
  12. 1. vrȃtən, -tna, adj. Hals-; vratne bolezni.
  13. 2. vrátən, -tna, adj. Thür-, Thor-.
  14. vratìč, -íča, m. dem. vrat; 1) das Hälschen; — 2) das Rainfarnkraut (tanacetum vulgare), Guts.- Cig., Mur., Jan., Josch, Tuš. (Št. l. č.); — tudi: vrȃtič.
  15. vratíka, f. das Rainfarnkraut (tanacetum vulgare), Ščav.- Pjk. (Črt.).
  16. vratíłce, n. die Spuldille am Spinnrad, jvzhŠt.- C.
  17. vratílọ, n. die Welle, der Wellbaum, Cig. (T.); bes. der Wellbaum am Webstuhle, der Weberbaum, der Garnbaum, Cig., Jan.; tkalčje v., Habd., Dict.- Mik., Dalm.
  18. vratína, f. 1) das Halsstück, das Halsfleisch; die Halshaut, das Halsleder; — 2) pl. vratine, die Ackerwende, der Anger, C.
  19. vratı̑njak, m. der Hals, C.
  20. vrátje, n. die Ackerwende, die Pflugwende, C.
  21. vrȃtnica, f. 1) der Thürflügel, Mur., Cig., Jan.; duri na vratnice, die Flügelthür, Levst. (Pril.); — pl. vratnice, die verschiebbare Tennenthür, C.; — 2) die Pfortader, Erj. (Som.).
  22. 1. vratník, m. 1) der Kragen, Cig., Hip. (Orb.), UčT.; bes. der Mantelkragen, C.; — 2) der Einschnitt am Ende eines Balkens: debla imajo na konceh vratnike vrezane, da se dobro sklepajo, Zv.; — 3) die Ackerwende, C.; — 4) das Halskraut (campanula trachelium), C.; — tudi: vrȃtnik.
  23. 2. vrȃtnik, m. der Thürstock, C., Z.
  24. vratnína, f. 1) = trava rastoča po vratih ali vzarah, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) = trava prve košnje, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.).
  25. vratnják, m. = prag, die Thürschwelle, C.
  26. vratolòm, -lǫ́ma, m. 1) der Halsbruch, Cig.; — 2) der Halsbrecher, der Wagehals, Habd.- Mik.
  27. vratolǫ́mən, -mna, adj. halsbrecherisch, wagehalsig, Cig., Jan., nk.
  28. vratolǫ̑mka, f. ein halsbrecherisches Weib, Habd.- Mik.
  29. vratovílọ, n. = vratilo, der Weberbaum, Cig., Pot.- M., C.
  30. 1. vráziti, -rȃzim, vb. pf. einritzen, Cig.
  31. 2. vráziti, -im, vb. impf. knarren: nemazano kolo vrazi, Cig.; = škripati: če so slabša vrata, bolj vrazijo, Notr.; slab godec vrazi, Poh.; otrok vrazi (plärrt), Poh.
  32. vrȃž, -ı̑, f. 1) der Aberglaube, Mur.; — 2) die Schwarzkunst, Mur.; vraži uganjati, Ravn.
  33. vráža, f. der Aberglaube; vraže, abergläubische Vorstellungen oder Gebräuche.
  34. vražár, -rja, m. der Wahrsager, Jan.
  35. vražaríca, f. die Wahrsagerin, Cig., Jan.
  36. vražáriti, -ȃrim, vb. impf. sich mit dem Wahrsagen abgeben, Jan.
  37. vrážast, adj. abergläubisch, Cig., Zora.
  38. vražávati, -am, vb. impf. = vraževati, C.
  39. vrážda, f. 1) der Hass, ogr.- C.; — 2) die Mordsühne, kajk.- Valj. (Rad); ( hs.).
  40. vrážən, -žna, adj. 1) abergläubisch, Mur.; — 2) wahrsagerisch, Mur., Cig.; schwarzkünstlerisch, Mur.; — 3) = sovražen, feindlich, Cig.
  41. vraženík, m. der Meuchelmörder, ogr.- Valj. (Rad).
  42. vraževȃnje, n. die Zauberei, M.
  43. vraževáti, -ȗjem, vb. impf. zaubern, M.
  44. vraževȃvəc, -vca, m. der Zauberer, Vrt.
  45. vraževę́rən, -rna, adj. abergläubisch, Vrt.; vraževę̑rni cesar, Cv.
  46. vražìč, -íča, m. dem. vrag; das Teufelchen, Volk.- M., Prip.- Mik., Valj. (Rad); — ein Teufelskerl (von einem Buben), Valj. (Rad).
  47. vražíti, -ím, vb. impf. 1) = sovražiti, hassen, anfeinden, Jan., C.; Uče nas kleti in vražiti, Levst. (Zb. sp.); čebele se vraže, Levst. (Beč.); — 2) (durch Zauberei) schaden, anthun, anzaubern, Jarn., V.-Cig., C.
  48. vrȃžjak, m. der Teufelskerl: ta vražjak zavidljivi! Levst. (Zb. sp.).
  49. vrȃžji, adj. Teufels-, teuflisch ( bes. in Flüchen); vražji človek; vražje delo.
  50. vrȃžjica, f. vražja ženska, ein weiblicher Kobold, Str.
  51. vražljìv, -íva, adj. abergläubisch, Z., Vrt.
  52. vrȃžnik, m. 1) der Feind, der Anfeinder, Jan., M.; — der Satan, Mur.; — 2) = vražen človek, ein abergläubischer Mensch, Navr. (Let.).
  53. vrážnost, f. die Feindseligkeit, Cig.
  54. vȓb, m. = vol vrbove barve, C.
  55. vŕba, f. 1) die Weide (salix); bela v., die weiße Weide, die Pottweide, der Felber (salix alba), Cig., Medv. (Rok.), Strp.; v. žalostinka, die Trauerweide (salix babylonica), Cig., Zora; = v. žalujka, Tuš. (R.); = uklonjena v., Rihenberk- Erj. (Torb.); = mila v., C.; — turska v., der Oleander, C.; — 2) črnosivkasta krava take barve, kakršne je vrba, C., Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.); — 3) neka riba, Notr. Bistrica- Erj. (Torb.).
  56. vrbáča, f. der Weidenbaum, Mur., ogr.- C., vzhŠt.; ( eig. ein schlechter Weidenbaum, Z.).
  57. vrbánast, adj. = lisast, C.; — prim. vrbanec.
  58. vrbȃnəc, -nca, m. der Rothlauf (bei Pferden, Schafen), Cig., C.
  59. vrbȃnščak, m. mali, veliki v., die blaue Urbanitraube, vzhŠt.- Trumm.
  60. vȓbar, -rja, m. der Weidenbohrer (cossus ligniperda), Nov.
  61. vŕbast, adj. (vrbovemu deblu ali štoru podoben): unwitzig, Cig.
  62. vȓbče, -eta, m. = vol vrbove barve, C.
  63. vrbę́ka, f. = beka, die gelbe Weide, Celjska ok.
  64. vȓbež, m. der Tölpel, Cig.
  65. vŕbica, f. dem. vrba; eine kleine Weide; — der Vogelknöterich (polygonum aviculare), Tuš. (B.).
  66. vȓbič, m. neko jabolko, Sv. Jakob na Savi- Erj. (Torb.).
  67. vrbíčevje, n. coll. die Weiden, das Weidengebüsch, M.
  68. vrbíka, f. neka trta, C., Konjice ( Št.)- Erj. (Torb.); die Weidenrebe, grüner Kanigel, Trumm.; — neko jabolko, kajk.- Valj. (Rad).
  69. vrbína, f. 1) ein großer Weidenbaum, C.; — 2) der Weidenwald, das Weidengehölz.
  70. vrbı̑nje, n. das Weidengehölz, Cig., Jan., C.
  71. vrbíšče, n. das Weidengehölz, Meg.
  72. vȓbje, n. coll. die Weiden; — der Weidenwald.
  73. vȓbnica, f. der Weiderich (lythrum salicaria), M.
  74. vŕbov, adj. Weiden-; vrbova veja, vrbov les.
  75. vŕbovəc, -vca, m. 1) der Weidenwald, Mur., Jan.; — 2) = koš iz vrbovih šib, Fr.- C.; — 3) das Weidenröschen (epilobium), Cig., Tuš. (B.), Medv. (Rok.); — 4) neka trta, C., Celje- Erj. (Torb.), Trumm.
  76. vŕbovica, f. das Weidenreis, die Weidenruthe, Cig., C.; v. po hrbtu ozdravlja lenobo, C.
  77. vrbovína, f. das Weidenholz, Mur., Cig.
  78. vŕbovje, n. coll. die Weiden; — der Weidenwald.
  79. vŕbovka, f. der Weidenbaum, Erj. (Izb. sp.).
  80. vŕbovščak, m. 1) ein stattlicher Weidenbaum, Poh.; — 2) neka trta, C., Mariborska ok.- Erj. (Torb.); mali v., weißer Mehlweiß, Trumm.
  81. vŕbovščina, f. das Weidenröschen (epilobium), C.
  82. vr̀č, vŕča, m. 1) der Krug; — 2) spodaj širji, zgoraj ožji škaf, ki drži 10 bokalov, jvzhŠt.
  83. vŕčast, adj. krugförmig, Cig.
  84. vŕčati, -ím, vb. impf. 1) knurren, Cig., Jan.; — schnurren, Cig., Jan.; — 2) keifen, Cig.; — v. na koga, C.
  85. vȓčək, m. dem. vrč; das Krüglein; vrček piva, ein Krügel Bier.
  86. vrčìč, -íča, m. dem. vrč, Rez.- Valj. (Rad); tudi: vȓčič.
  87. vrčȗn, m. der Keifer, Cig.
  88. vrdȃn, vrdnà, adj., LjZv., pogl. vredan, 1. vreden.
  89. vrdẹjáti, -dẹ́nem, vb. pf., Cig., Polj., pogl. vardejati.
  90. vrdẹ́vati, -am, vb. impf., Cig., Jan., pogl. vardevati.
  91. vrè, adv. = uže, že, Rib., BlKr., ogr.- C., Podgorje (Ist.)- Erj. (Torb.); ("vurè", Alas.).
  92. vrę̑bər, adv. = navkreber, bergauf, M., Z.; rajša gre voda tri dni okolo kakor en dan vreber, Npreg. ( Notr.)- Let.; — ( nam. vzreber); — prim. reber.
  93. vrẹ́ča, f. der Sack, Guts.- Cig., Jarn., Jan., Rez.- Mik., nk.
  94. vrẹ̑čar, -rja, m. 1) der Säckler, Cig.; — 2) das Beutelthier, Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  95. vrẹčárnica, f. die Sackfabrik, SlGosp.- C.
  96. vrẹ́čast, adj. sackförmig, Cig.
  97. vrẹ́čati, -am, vb. impf., nam. metati, Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  98. vrẹ́čati, -ím, vb. impf. = vreščati, Vreme- Erj. (Torb.).
  99. vrẹ́če, n. der Sack, Meg., Mur., C., Dalm., Danj.- M., ogr.- Mik., Obloke- Erj. (Torb.); žimnasto vreče, Kast.; v vreču se maste oljike, kadar se dela olje ("samo v tem pomenu se je vzdržala stara beseda; vsaka druga podobna sprava je: žakelj"), Malhinje na Krasu- Erj. (Torb.); langer Getreidesack, C.; — der Hodenbeutel, Rez.- C.
  100. vrẹčenǫ̑səc, -sca, m. 1) der Sackträger, Cig.; — 2) neki metulj ponočnjak: der Sackträger (psyche), Erj. (Z.).

   2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 3.001 3.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA