Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (26.801-26.900)

  1. sváditi, svȃdim, vb. pf. 1) beleidigen, erzürnen, Mur., Jan., Mik., Mariborska ok.- Kres; s. koga, C.; — 2) s. se, sich zertragen, Mur., Jan., vzhŠt.
  2. svadljìv, -íva, adj. hadersüchtig, zanksüchtig, Guts., Mur., Cig., Jan., Krelj.
  3. svadljı̑vəc, -vca, m. 1) der Haderer, Mur., Cig., Jan.; — 2) der Kampfhahn (machetes pugnax), Erj. (Ž.).
  4. svadljı̑vka, f. ein hadersüchtiges Weib, die Zänkerin, Mur., Cig., Jan.
  5. svadljívost, f. die Hadersucht, die Zanksucht, der zwieträchtige Geist, Mur., Cig., Jan.
  6. svȃdnik, m. der Unruhestifter, der Aufrührer, C., Trub.
  7. svȃja, f. der Hader, der Zwiespalt, die Zwietracht, Cig., Jan., C., Mik., Npes.-Vraz, vzhŠt.; z jezikom svaje delati, vzhŠt.- Kres; v svaji so, svajo imajo med seboj, sie haben sich zerzankt, vzhŠt.
  8. svájati, -am, vb. impf. ad svaditi; s. se, hadern, Cig.; z nikom se ne svajajmo! Danj. (Posv. p.).
  9. svájavən, -vna, adj. zanksüchtig, ogr.- C.
  10. svájavnost, f. die Zanksucht, ogr.- C.
  11. svajevȃnje, n. das Zanken, Valj. (Rad).
  12. svajeváti, -ȗjem, vb. impf. = svajati, Npes.-Vraz, ogr.- M.
  13. svák, m. der Schwager; moj svak je moje sestre mož, BlKr., Vod. sp.
  14. svákinja, f. die Schwägerin; moja svakinja je mojega brata žena, toda navadno jo imenujejo nevesto, BlKr.
  15. svákovščina, f. = svaštvo, BlKr.; v svakovščini si biti, verschwägert sein, Svet. (Rok.).
  16. svȃljčək, -čka, m. dem. svaljek; 1) die Pille, Šol.; — 2) der Knollenkäfer (anthrenus scrophulariae), Erj. (Ž.).
  17. svȃljək, -ljka, m. 1) etwas zwischen den Händen Zusammengerolltes, Zusammengeknetetes, ein Klößchen; mati požveči otroku svaljek kruha, Gor.; dete, ki ne raste, je kakor svaljek, Gor.; Danijel vzame smole, sala in las, napravi svaljkov in jih drakonu meče, Ravn.- Valj. (Rad); — svaljki, die Stopfnudeln, Cig.; — 2) ein Knöllchen im Brot, eine nicht ausgebackene Stelle, Cig.; — 3) die Pille, Cig., Jan., DZ.; — 4) das Haarwülstchen, ein Wutzel Haare, Cig.; s. volne, Cig.; pri obleki se med podvlako in suknom delajo svaljki, Levst. (Rok.); svaljki, die von Unflat zusammengeklebte Wolle, die Klunkern, Cig.; — 5) das Büschel: nekaj svaljkov prediva, LjZv.; s. sena, Notr.
  18. svȃljkar, -rja, m. 1) der Pillendreher, Cig.; — 2) der Pillenkäfer (copris), Erj. (Z.).
  19. svȃljkast, adj. 1) Knöllchen enthaltend, klößig, Cig.; s. kruh, Cig.; — 2) wuckelig, wutzelig: črni svaljkasti lasje, Bes.
  20. svaljkáti, -ȃm, vb. impf. durch Rollen, Kneten abrunden, Klößchen, Röllchen bilden, Cig., C.; — testo se svaljka, im Teig bilden sich Knöllchen, Gor.
  21. svȃljnik, m. der Rittersporn (delphinium consolida), Cig., Medv. (Rok.).
  22. svȃpljast, adj. flachfüßig, Cig.; — prim. švaplja.
  23. svȃpljež, m. der Platthuf, Cig.
  24. svȃr, m. der Verweis, der Tadel, Meg., Jan., Cig. (T.); brez svara pustiti, ungestraft lassen, Trub.; ne zavrzi gospodnjega svara! Dalm.; bila bi sto svarov vredna, Skal.- Let.
  25. svaríca, f. die Mahnerin, C.
  26. svaríłən, -łna, adj. warnend, Warnungs-, Cig., Jan., nk.; svarı̑łna tabla, die Warnungstafel, Cig.; svarı̑łni zgled, das warnende Beispiel, Cig.
  27. svarı̑łnica, f. = svarilna tabla, DZ.
  28. svarílọ, n. 1) der Verweis, Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad); — die Mahnung; — 2) die Warnung; — 3) das Warnungszeichen, Cig., Jan.
  29. svarı̑telj, m. der Mahner, der Warner, Zora.
  30. svarı̑təv, -tve, f. der Verweis, Mur.; — die Ahndung, Cig., Jan.; die Mahnung, die Warnung, Mur., Cig., Jan., nk.
  31. svaríti, -ím, vb. impf. 1) mit Worten ahnden, verweisen, Meg., Mur., Cig., Jan., Trub.; svaril je njih nevero, Krelj; kaštigati ali s., Krelj; tvoja zapoved svari vse hudo, Kast.- Valj. (Rad); on nas za to svari, kar v srcu mislimo, Škrinj.- Valj. (Rad); — s. se s kom = kregati se, Trub., Dalm.; štirideset let sem se svaril z le-to žlahto, Trub.; — 2) mahnen, warnen; kolikokrat smo ga svarili, pa vse je bilo zastonj.
  32. svarı̑vəc, -vca, m. 1) der Verweisgeber, der Rüger, Mur., Cig., Jan.; — 2) der Warner.
  33. svarı̑vka, f. 1) die Rügerin, die Tadlerin, Mur., Jan.; — 2) die Warnerin.
  34. svarjénje, n. 1) die Züchtigung mit Worten, das Verweisen, das Rügen, Cig.; — 2) das Warnen.
  35. svarníca, f. die Warnerin, Cig., C.
  36. svarník, m. der Warner, Cig.
  37. svȃst, -ı̑, f. die Schwägerin: der Gattin Schwester, Cig., Jan., Valj. (Rad); moje žene sestra je moja svast, Vod. sp., BlKr.- DSv.; — des Mannes Schwester: žena reče moževi sestri svast, Idrijsko pri Kobaridu- Erj. (Torb.); — (svest, Dalm.).
  38. sváščina, f. die Schwägerschaft.
  39. sváški, adj. schwägerlich.
  40. svȃštvọ, n. die Schwägerschaft; v svaštvu sva si, wir sind verschwägert, BlKr.
  41. svȃt, m. 1) der Hochzeitstheilnehmer; svatje gredo; v svate vabiti, zur Hochzeit laden, Cig.; v svate iti, zur Hochzeit gehen, Cig., Jan.; v svatih biti, bei der Hochzeit sein, Cig., Jan.; — 2) der Brautwerber, Mur., Cig.: na svate iti, auf Werbung ausgehen, Guts.; — der Gefährte des Bräutigams bei der Hochzeit, Mur.
  42. svȃtba, f. die Hochzeit, das Hochzeitsfest, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., Prip.- Mik., kajk.- Valj. (Rad), Slom., nk.
  43. svȃtbən, -tbəna, adj. Hochzeits-, hochzeitlich, nk.
  44. svȃtəc, -tca, m. der Führer, der Kranzjungfer, C.
  45. svȃterca, f. die Kranzjungfer, C., vzhŠt.
  46. svȃterja, f. ein zur Hochzeit geladenes Frauenzimmer, ogr.- Mik.
  47. svȃtervca, f. die Kranzjungfer, C.
  48. svȃtervčnjak, m. der Kranzjungferführer, C.
  49. svȃtevca, f. die Kranzjungfer, C.; tudi: poglajena s., C.; zavita s., die Frau des ersten starejšina, C.; (iz: "svatervca", C.).
  50. svȃtica, f. = svaterca, die Kranzjungfer, C., Burg. (Rok.).
  51. svȃtinja, f. weiblicher Hochzeitsgast, (svatnja) Cig.; — = svaterca, Mur.
  52. svȃtka, f. = tetka pri svatbi, C.
  53. svȃtko, m. der Hochzeitsgast, ogr.- Mik., C.; ( pl. svatovje, ogr.- C.).
  54. svatnína, f. die Hochzeitsgebür, Cig.
  55. svatovȃnje, n. 1) die Theilnahme an einer Hochzeit, M.; — die Abhaltung einer Hochzeit; — das Hochzeitsmahl, Jan.; — 2) = snubljenje, die Brautwerbung, Guts., Jarn.
  56. svatováti, -ȗjem, vb. impf. 1) Hochzeit halten, Mur., Cig.; zvečer jo je poročil, Do polnoči svat'val, Preš.; — Hochzeitsgast sein, Cig., M.; — 2) um die Braut werben, Guts., Jarn.; starejšina gre z ženinom svatovat, Pjk. (Črt.).
  57. svátovəc, -vca, m. = svat, der Hochzeitsgast, Levst. (Zb. sp.).
  58. svátovnica, f. das Hochzeitsgedicht, Cig. (T.).
  59. svátovski, adj. hochzeitlich, Hochzeits-; svatovska obleka, das Hochzeitskleid; svatovska pesem, das Hochzeitsgedicht, Cig. (T.).
  60. svátovščina, f. 1) die Hochzeitsfeier, Mur., Cig., Jan.; na svatovščini biti, Cig.; — 2) die Verlobung: svatovščino delati, Hal.- C.; — 3) coll. die Theilnehmer an einer Hochzeit, Škrinj.- Valj. (Rad); Že postljica postlana, Je svatovščina zbrana, Preš.
  61. svaža, f. der Rahmen, Jan. (?)
  62. svẹ́ča, f. 1) die Kerze; lojnata, voščena s.; raven kakor sveča, kerzengerade; — 2) der Eiszapfen; ledene sveče, Jurč.; — 3) die Schraube, an welcher der Pressstein befestigt ist ( z. B. bei Weinpressen), Cig., LjZv., Dol.; — 4) papeževa s., der Himmelbrand, die Königskerze (verbascum phlomoides), Jan., Tuš. (R.); — sv. Petra s., der Rohrkolben (typha latifolia), Ip.- Erj. (Torb.).
  63. 1. svẹčȃn, -čnà, m. 1) der Monat Februar; ( gen. tudi: svẹ́čna, prim. svečen); — 2) svečan zvoni, es läutet Ave Maria, Jarn., Kor.- M.; (svečen, f.: večno svečen zvoni, Z.).
  64. 2. svẹčàn, -ána, m. der Weltbewohner, C.
  65. svečȃn, adj. feierlich, festlich, Cig., Jan., nk.; — hs.; pogl. svetečen.
  66. svečȃnost, f. = slovesnost, die Festlichkeit, Cig., Jan., nk.
  67. svẹ̑čar, -rja, m. 1) der Kerzengießer, Dict., Mur., Cig., Jan., Kr.- Valj. (Rad); der Kerzenverkäufer, (svẹčár) Danj.- Valj. (Rad); — 2) svečarji = pevci, ki o svečnici pevat hodijo ter dari pobirajo, vzhŠt.- Pjk. (Črt.).
  68. svẹ̑čarica, f. die Kerzengießerin, Cig.
  69. svẹčáriti, -ȃrim, vb. impf. die Kerzengießerei betreiben, Cig., Jan.
  70. svẹčárnica, f. die Kerzengießerei (als Anstalt), Jan.
  71. svẹ̑čarstvọ, n. das Kerzengießergewerbe, Cig.
  72. svẹčȃv, f. = svečava, die Beleuchtung, Svet. (Rok.).
  73. svẹčȃva, f. die Beleuchtung; plinova s., die Gasbeleuchtung, nk.; — das Leuchtmaterial.
  74. svẹčȃvən, -vna, adj. zur Beleuchtung dienend: svečavni plin, das Leuchtgas, Cig. (T.); svečavna potrebščina, DZ.
  75. svẹčȃvnik, m. eine Art Enzian (gentiana asclepiadea), Ip.
  76. svẹ́čən, -čna, m. = svečan, der Monat Februar, kajk.- Valj. (Rad); tudi: svẹčę̑n, gen. -čnà, ogr.- Valj. (Rad); — prim. sečen.
  77. svẹ́čən, -čna, adj. Kerzen-.
  78. svečeníca, f. = duhovnica, die Priesterin, Jan., nk.; — hs.
  79. svečeník, m. 1) = duhovnik, Jan., nk.; ( hs.); — 2) = 3) svetnik, Alas.
  80. 1. svečénje, n. das Heiligen, die Heiligung, Cig., M.; tolikanj svečenja, kajanja! Krelj.
  81. 2. svẹ́čenje, n. das Leuchten, Dalm.
  82. svečeváti, -ȗjem, vb. impf. = posvečevati: s. praznik, Trub.- Let.
  83. svẹ́čica, f. dem. sveča, das Kerzchen.
  84. svẹčı̑nje, n. eine Waldblume mit blauem Blumenkelche, (eine Art Enzian?) C.
  85. svẹ́čnica, f. die Lichtmesse; o svečnici, zur Lichtmesszeit.
  86. svẹ́čničən, -čna, adj. Lichtmess-.
  87. svẹ̑čnik, m. 1) der Leuchter; ročni s., der Handleuchter, Cig., Jan.; viseč s., der Hängeleuchter, Jan.; obzidni s., der Wandleuchter, Jan.; — 2) der Lichtspanhalter, der Spanleuchter, Cig., Dol., Št.; — 3) der Rohrkolben (typha latifolia), Ip.- Erj. (Torb.).
  88. svẹ̑čnjak, m. 1) der Leuchter, Dalm., kajk.- Valj. (Rad), Danj.- Mik., vzhŠt.; — 2) der Lichtstock, der Spanstock, V.-Cig., vzhŠt.; — 3) = majhen svederček, vzhŠt.; — 4) = svečinje, C.
  89. svẹ́dər, -dra, m. 1) der Bohrer; s svedrom kravo dreti — ein untaugliches Mittel anwenden, Mur., Cig., Met.; biti na svedru, = keinen Halt haben, Jan.; — s. sv. Jožefa, neko zvezdje, Savinska dol.- Pjk. (Črt.); — 2) der Legestachel, Erj. (Z.); — 3) = krotica (verdrehter Spinnfaden), SlGor.- C.; — 4) živi s., der gewöhnliche Bohr- oder Pfahlwurm (teredo navalis), Erj. (Ž.).
  90. svẹdočȃnstvọ, n. das Zeugnis, die Zeugenschaft, Mur., Cig., C., ogr.- Valj. (Rad).
  91. svẹdǫ̑čba, f. die Bezeugung, Cig.; die Zeugnisablegung: gremo na svedočbo, BlKr.; — das Zeugnis, das Attestat, Cig., Jan., Cig., C., nk.
  92. svẹdǫ̑čək, -čka, m. der Beleg, Jan. (H.).
  93. svẹdočénje, n. das Zeugnisgeben, das Bezeugen, Mur.
  94. svẹdočíca, f. die Zeugin, vzhŠt.- C.
  95. svẹdočílọ, n. die Beurkundung: svedočbe in svedočila, Zeugnise u. Beurkundungen, DZ.; beležniška svedočila, notarielle Beurkundungen, DZ.; odhodno s., das Abgangszeugnis, DZ.
  96. svẹdočíti, -ím, vb. impf. Zeugnis ablegen, Mur., Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad), nk.; s. kaj, etwas bezeugen, Cig.; — s. koga, jemanden bekennen, ogr.- C.; tudi: svedǫ́čiti, -ǫ̑čim.
  97. svẹdočnína, f. die Zeugengebür, C.
  98. svẹdòk, -ǫ́ka, m. der Zeuge, Meg., Mur., V.-Cig., Jan., Boh., Met., Levst. (Nauk), nk.; tudi: svédok, -ǫ́ka, Valj. (Rad).
  99. svẹdǫ́kinja, f. die Zeugin, C.
  100. svẹdǫ̑štvọ, n. die Zeugenschaft, das Zeugnis, Mur., Cig. (T.), C., Danj.- Mik., ogr.- Valj. (Rad), nk., vzhŠt.

   26.301 26.401 26.501 26.601 26.701 26.801 26.901 27.001 27.101 27.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA