Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (26.701-26.800)

  1. strupovína, f. das Gift, C., DZ.; pl. strupovine, die Giftsorten, C.
  2. strupovı̑t, adj. giftreich, giftig, Meg., Dict., Cig., Jan., DZ.; ( fig.) strupovite besede, Dalm.; strupovito govoriti zoper koga, Trub.; strupovito sovraštvo, Krelj; strupovit človek, Dalm.; strupovite sovražnice, Levst. (Zb. sp.); naša najstrupovitejša rana, Levst. (Nauk).
  3. strupovı̑tost, f. die Giftigkeit, Cig.
  4. strupoznȃnstvọ, n. die Giftkunde, Jan.
  5. strúžav, adj. wurmstichig: stružavo žito, C., Z.
  6. stȓv, -ı̑, f. 1) der Schoberstock, Cig., M.; — 2) komur kozolca zmanjka, zabije poleg njega še močne kole v zemljo in nanje late priveže, to so: strvi, Št. Jernej ( Dol.); — pogl. ostrv.
  7. stržę̑nov, adj. Baummark-, Cig.; strženova plast, die Markschicht, Cig. (T.); — strženovi stremeni, die Markstrahlen, Tuš. (B.).
  8. stržę̑novəc, -vca, m. strženovci, Röhrenkorallen, Cig. (T.).
  9. studljìv, -íva, adj. widerlich, Cig.; ekelhaft, C.
  10. stvȃr, -ı̑, f. 1) das Geschöpf; vse žive in nežive stvari; — 2) das Ding; nobene stvari nima v hiši, er hat nichts im Hause; — die Sache; glavna s., die Hauptsache; vsaka s. ga razjezi; prepirna s., die Streitsache, DZ.; občinske stvari, Gemeindeangelegenheiten, Levst. (Nauk); — 3) = dejanje, die That: z miseljo, besedo in stvarjo, rok. iz 15. stol.- Let. 1889, 158.
  11. stvȃrba, f. die Schöpfung, C.
  12. stvȃrca, f. dem. stvar; 1) das Geschöpfchen: nežna s.; — 2) das Dingchen, das Sächelchen; nobene stvarce ( gar nichts) ni pri hiši; vsaka stvarca, jede Kleinigkeit.
  13. stvárən, -rna, adj. dinglich, Real-, reell, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; stvarna bremena, Reallasten, DZ.; stvarno sodstvo, die Realgerichtsbarkeit, DZ.; stvarne pravice, dingliche Rechte, DZ.; stvarna opredelba, die Realdefinition, Cig. (T.); stvarno edinstvo, die Realunion, Cig. (T.); — concret, Cig. (T.); — objectiv, sachlich, Jan., nk.; stvarna kritika, nk.
  14. stvaríłən, -łna, adj. schaffend, Jan. (H.).
  15. stvarína, f. das Erschaffene, das Gebilde, Jan.; coll. die Geschöpfe, Mur., C., Z.
  16. stvarı̑telj, m. = stvarnik, Mur., Jan.
  17. stvarı̑teljən, -ljna, adj. schöpferisch, C.; stvariteljna moč, Zv.
  18. stvarı̑teljica, f. die Schöpferin, Jan. (H.).
  19. stvarı̑təv, -tve, f. die Erschaffung, die Schöpfung, Cig., Jan., nk.; s. sveta, Ravn.- Valj. (Rad).
  20. stváriti, stvȃrim, vb. pf. = ustvariti, Mur., Cig., Jan., nk.
  21. stvarjáłən, -łna, adj. schöpferisch, Cig.; stvarjȃłna moč, die schöpferische Kraft, nk.
  22. stvarjáłnost, f. die Schaffungskraft, Cig.
  23. stvárjanje, n. das Schaffen, Cig.
  24. stvárjati, -am, vb. impf. = ustvarjati, erschaffen, hervorbringen, Mur., Cig., Jan., nk.
  25. stvárjavəc, -vca, m. der Erschaffer, Cig.
  26. stvarjénje, n. = ustvarjenje, die Erschaffung, die Schöpfung, Mur., Cig., Jan. i. dr.; — die Schöpfung = die erschaffene Welt, C.
  27. stvarljìv, -íva, adj. schöpferisch, Jan.
  28. stvarljívost, f. die Schöpferkraft, Jan., nk.
  29. stvárnica, f. eig. die Schöpferin: die Natur, Mur., Jan., Vod. (Pes.).
  30. stvárnik, m. der Schöpfer; vsemogočni s. neba in zemlje.
  31. stvárnost, f. die Realität, Jan.; die Entität, Cig. (T.); die Sachlichkeit, Jan., nk.
  32. stvȃrstvọ, n. die erschaffenen Dinge, die Schöpfung, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; vsi trije deli stvarstva, alle drei Reiche der Natur, Cig.
  33. stvòł, stvóla, m. die Röhre, bes. die Pflanzenröhre, C.; — der Federkiel, C.; — der Flintenlauf, C.; — prim. rus. stvolъ.
  34. stvolíka, f. der Wasserschierling, C.; — prim. cvolina.
  35. stvòr, stvǫ́ra, m. das Geschöpf, Jan., Valj. (Rad); živ stvor, ein lebendes Wesen, Erj. (Min.); rastlinski s., ein Pflanzengebilde, Zv.; — stsl.
  36. stvǫ̑rba, f. die Schöpfung, die Bildung, C.
  37. stvorı̑tba, f. die Erschaffung, ogr.- Valj. (Rad).
  38. stvorı̑telj, m. der Schöpfer, Danj.- Mik., ogr.- Valj. (Rad).
  39. stvorı̑teljən, -ljna, adj. schöpferisch, Cig. (T.).
  40. stvorı̑təv, -tve, f. 1) die Schöpfung: samosvojna s. (generatio aequivoca), Tuš. (B.); — die Creierung, SlN.; — 2) die Function ( phil., math.), Cig. (T.).
  41. stvoríti, -ím, vb. pf. erschaffen, hervorbringen, Št.- Mur., Cig., Jan., ogr., kajk.- Valj. (Rad); Kar stvori natura, Vse na smrt stvori, Levst. (Zb. sp.); — bewirken, Cig. (T.). — prim. storiti.
  42. stvorjénje, n. 1) die Erschaffung: s. sveta, ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Schöpfung, kajk.- Valj. (Rad); — das Geschöpf, ogr.- Valj.; nežno s., Erj. (Izb. sp.); — stvorjenjè, ogr.- Valj. (Rad).
  43. subjektīven, -vna, adj. podmeten, oseben, subjectiv, Cig. (T.), nk.; subjektivna barva, Cig. (T.).
  44. subjektīvnost, f. die Subjectivität, Cig. (T.), nk.
  45. sublimováti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) prehlapovati (-piti), sublimieren, Cig. (T.).
  46. substantīv, m. samostalnik, das Substantiv ( gramm.).
  47. substantīvən, -vna, adj. samostalniški, Substantiv-, substantivisch: substantivni rek, der Substantivsatz, Cig. (T.).
  48. suhȃva, f. 1) die Trockenheit, ogr.- Valj. (Rad); — 2) = suh les, C.
  49. suhocvẹ̑tnica, f. die Strohblume (xeranthemum), Cv.
  50. suholjàv, -áva, adj. etwas dürr: s. trtni les, Hal.- C.; — mager, C.
  51. suhorljàv, -áva, adj. mager, dürr, C.
  52. suhotovȃnje, n. = suhota 4), das Gebäude, Štrek.
  53. suhovína, f. dürres Reisig: suhovine in kamenja navrhovatiti, Levst. (Zb. sp.).
  54. suhovodnica, f., Jan. (H.), pogl. krkon.
  55. suhovr̀h, -vŕha, adj. mit trockenem Gipfel, Cig.; suhovrha smreka, Bes.
  56. sukȃvəc, -vca, m. der Dreher, Jan.; — der Tummler, Cig.
  57. sukcesīvən, -vna, adj. postopen, successiv, Cig. (T.).
  58. suknȃrstvọ, n. das Tuchmacherhandwerk; — der Tuchhandel.
  59. súličevəc, -vca, m. der Speerkies, Cig. (T.).
  60. sumežljìv, -íva, adj. gerne verdächtigend, Mik.- Cig. (T.); argwöhnisch, Z.; — pogl. sumnežljiv.
  61. sumežljívost, f. der Argwohn, Cig. (T.).
  62. sumljìv, -íva, adj. 1) argwöhnisch, Mur.; — eifersüchtig, Cig.; — 2) = sumen 1), verdächtig, Mur., Cig., Jan., nk.
  63. sumljı̑vəc, -vca, m. der Argwöhnische, der Eifersüchtler, Cig.
  64. sumljívost, f. 1) die Geneigtheit zum Argwohn, Mur., Cig., Jan.; das Misstrauen, die Eifersucht, Cig., Jan.; — 2) = sumnost, die Verdächtigkeit, Cig., Jan.
  65. sumnežljìv, -íva, adj. argwöhnisch, Meg., C.
  66. sumnežljívost, f. der Hang zum Argwohn, C., Hip. (Orb.); — die Zweifelsucht, Cig. (T.).
  67. sumničljìv, -íva, adj. verdächtigend, C.
  68. sumnìv, -íva, adj. = sumen, argwöhnisch: mi smo njemu sumnivi, Krelj.
  69. sumnı̑vəc, -vca, m. der Argwöhnische, der Eifersüchtige, C., Vod. (Izb. sp.).
  70. sumnı̑vka, f. die Argwöhnische, die Eifersüchtige, C., Vod. (Izb. sp.).
  71. sumnívost, f. der Hang zum Argwohn, die Eifersucht, C., Vod. (Izb. sp.); — die Zweifelsucht, Cig. (T.).
  72. sumnjȃvəc, -vca, m. der Zweifler, Cig.
  73. sumnjìv, -íva, adj. 1) argwöhnisch, Z.; — 2) = sumen 1), verdächtig, Jan.; sumnjive prikazni, Erj. (Izb. sp.); hodil je sumnjivo okolo mene, Zv.
  74. sumnjı̑vəc, -vca, m. der Argwöhnische, Z.
  75. sumnjívost, f. der Hang zum Argwohn: bridke dni napravlja s., Cv.; die Eifersucht: s. je večna spremljevavka ljubezni, Jurč.
  76. surǫ̑v, adj. = sirov, Jan., C., nk.
  77. surǫ̑vəž, m. = sirovež, nk.
  78. surovína, f. = sirovina, nk.
  79. surovọ̑st, f. = sirovost, nk.
  80. surǫ̑vstvọ, n. die Roheit ( v. Sitten), Cig. (T.).
  81. sušȃva, f. 1) — suša, die Dürre, ogr.- C.; — 2) = suha zemlja, das Festland, Vod. (Izb. sp.).
  82. sušȃvkinja, f. = ženska, ki seno suši, C.
  83. súščev, adj. März-; suščev prah gre z zlatom na vago, Npreg.- Jan. (Slovn.).
  84. sušı̑vəc, -vca, m. der Trockner; — der Dörrer, Cig.
  85. sušljȃvica, f. = sušica, die Schwindsucht, C.
  86. sušnjȃva, f. dürre Reiser, C., Bes.
  87. suváłən, -łna, adj. zum Stoßen dienend: suvȃłni stroj, LjZv.
  88. suvȃłnica, f. das Weberschiffchen, Z., Hip. (Orb.), Dalm., Polj., Notr.; (sov-) V.-Cig.
  89. suvȃnje, n. das Stoßen.
  90. suváti, súvam, sújem, vb. impf. ad suniti; stoßen; z nogami sta se suvala; ( praes. súvljem, vzhŠt.).
  91. suvíkati, -kam, -čem, vb. impf. = suvati, C.
  92. suzerēnstvọ, n. nadvladarstvo, die Souzeränität, Cig. (T.).
  93. sužȃnstvọ, n. die Sclaverei, Habd.- Mik.
  94. súžənjstvən, -tvəna, adj. die Sclaverei betreffend, sclavisch, Cig.
  95. súžənjstvọ, n. die Sclaverei, der Sclavenstand, Dict., Cig., Jan., Cig. (T.).
  96. sužnjeváti, -ȗjem, vb. impf. Sclavendienste verrichten, Sclave sein, Jan., SlN., ZgD.
  97. sváčina, f. die Schwägerschaft, Meg., Cig.; ženitev v svačini, Dalm.
  98. sváčinstvọ, n. = svačina, C.
  99. sváčiti se, -im se, vb. impf. sich verschwägern, Cig., Jan.
  100. svȃda, f. der Hader, die Zwietracht, Dict., Mur., Cig., Jan., Mik., kajk.- Valj. (Rad); svade in nesreče narejati, Zwietracht und Unglück stiften, Krelj; — der Streit: v svadi koga ubiti, Trub.

   26.201 26.301 26.401 26.501 26.601 26.701 26.801 26.901 27.001 27.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA