Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (26.201-26.300)

  1. splavọ̑tje, n. = splavje, C.
  2. splȃvstvọ, n. das Floßwesen, Cig.; — prim. splav 4).
  3. splȃvščina, f. das Floßholz, Cig.
  4. splavȗtje, n. = splavje, C., M.
  5. splẹ́tavəc, -vca, m. der Flechter, Jan.; — der Haarflechter (Coiffeur), Cig.
  6. splẹ́tavka, f. die Flechterin, Jan.
  7. spleveniti, -im, vb. pf. entwenden, Savinska dol.
  8. splítviti se, -im se, vb. pf. verseichten, Cig.
  9. spočę̑təv, -tve, f. die Empfängnis, Cig., Jan.
  10. spodobováti se, -ȗjem se, vb. impf. sich geziemen: ne spodobuje se, Vas Krn- Erj. (Torb.).
  11. spogledávati se, -am se, vb. impf. = spogledovati se; — s. se nad čim, an einer Sache Ärgernis nehmen, Levst. (Nauk).
  12. spogledljìv, -íva, adj. kokett, Cig., Jan.
  13. spogledljı̑vka, f. die Kokette, Cig.
  14. spogledovȃnje, n. das Blickewechseln, das Kokettieren, Cig.; — javno s., das öffentliche Ärgernis, Levst. (Nauk).
  15. spogledováti, -ȗjem, vb. impf. ad spogledati; 1) s. koga, jemanden beliebäugeln, Cig.; — 2) s. se, Blicke wechseln, kokettieren, Cig.; — ljudje se spogledujejo nad menoj, ich gebe den Leuten Ärgernis, Jan. (H.).
  16. spogovȃrjati se, -am se, vb. impf. ad spogovoriti se, Cig.
  17. spogọ̑vor, m. das Einverständnis, Cig.
  18. spogovoríti se, -ím se, vb. pf. sich ins Einverständnis setzen, Cig., Jan.
  19. spojeváti, -ȗjem, vb. impf. ad spojiti; zusammenfügen, verbinden, Jan., C.
  20. spojı̑təv, -tve, f. die Vereinigung, nk.; — die Begattung, Jan.
  21. spolovár, -rja, m. der Besitz- und Erwerbsgenosse ( v. zweien), der Compagnon, Cig., Jan., Z., Notr.
  22. spolǫ́vən, -vna, adj. 1) Halb-, halbbürtig, Cig.; spolovni bratje, einbändige Brüder, Cig.; — 2) zweien gemeinsam gehörend: spolovna paša, die Mitweide (von zweien), V.-Cig.; spolovna krava, Svet. (Rok.); spolovno drevo, ein Baum, dessen Äste auf des Nachbars Grund überhangen, Cig.; — 3) halb neu, Dol.- Mik.
  23. spolovílọ, n. = spolni ud, Mur., V.-Cig., Jan., DZ.
  24. spolovína, f. 1) die Gemeinschaft des Besitzes und Nutzens einer Sache zwischen zwei Personen, Cig., Jan., C., Svet. (Rok.); na spolovini imeti kaj, sich in den Besitz und Nutzen theilen, BlKr.- M.; = v spolovini, Cig.; = na spolovino, Cig., Jan., Bas.; na (v) spolovino imeti ribjo lov, delavce, živino, C.; — 2) die Pflichthälfte des Weibes nach des Mannes Tode, C.
  25. spolovı̑nar, -rja, m. der Halbpartner ( z. B. der Halbpächter), Cig., Jan., C.
  26. spolovíniti, -ı̑nim, vb. pf. halbieren, Mur.; Gemeinschaft machen in Bezug auf Besitz und Nutzen einer Sache, C.; — greh s. s kom, gemeinschaftlich sündigen, Ravn.
  27. spolovı̑nstvọ, n. die Gütergemeinschaft (zwischen zweien), Jan.
  28. spolovíti, -ím, vb. pf. = 2. poloviti, Mur., Danj. (Posv. p.).
  29. spolovník, m. = spolovnjak, Cig., kajk.- Valj. (Rad), Mik.
  30. spolovnják, m. der Mitbesitzer, der Halbpartner, Cig.
  31. spolovnjáščina, f. das Näherrecht, das Gespilde, V.-Cig.
  32. spolǫ́vščina, f. = spolovina 1), spolovinstvo, vzhŠt.- Vest.
  33. społzẹ́vati, -am, vb. impf. dahin gleiten: po zemlji so spolzevale sence, SlN.
  34. społzováti, -ȗjem, vb. impf. ad spolzniti, Jan.
  35. spomẹ̑nkovanje, n. = pomenkovanje, kajk.- Valj. (Rad).
  36. spomẹ̑nkovati se, -ujem se, vb. impf. = pomenkovati se, C., Z.
  37. spomenljívost, f. die Erinnerungsfähigkeit, Cig. (T.).
  38. spominováti, -ȗjem, vb. impf. 1) s. kaj, an etwas denken: s. poslednjo sodbo, Schönl.; — s. koga, jemandes Andenken feiern, Svet. (Rok.); — 2) s. se, = spominjati se, sich erinnern, Z.; — 3) s. se = spomenjati se, spomenkovati se, Dict.
  39. spomnjívost, f. das Erinnerungsvermögen, Jan.
  40. spomnováti, -ȗjem, vb. impf. = spominjati, Burg.
  41. sponȃšavəc, -vca, m. der Nachäffer, C.
  42. sporazumẹ́vati se, -am se, vb. impf. ad sporazumeti se; s. se s kom, mit jemandem sich zu verständigen suchen, nk.; — im Einverständnisse sein, sich vertragen; z vsem svetom se je lahko sporazumevala, Jurč.
  43. sporazumljìv, -íva, adj. verständnisinnig: sporazumljivo namigniti komu, LjZv.
  44. sporẹ́kav, adj. zänkisch, C.
  45. spoštljìv, -íva, adj. ehrerbietig; spoštljivo pozdraviti koga.
  46. spoštljívost, f. die Ehrerbietigkeit.
  47. spoštovȃnje, n. die Achtung, die Ehrfurcht; spoštovanja vreden, achtungswert.
  48. spoštováti, -ȗjem, vb. impf. in Ehren halten, achten; s. koga, jemandem Achtung zollen; spoštovani gospod! geehrter Herr!
  49. spoštovȃvəc, -vca, m. der Achtung zollt, der Verehrer.
  50. spoštovȃvka, f. die Verehrerin.
  51. spotəkljìv, -íva, adj. = spotikljiv, anstößig, C., nk.
  52. spotikávati se, -am se, vb. impf. = spotikovati se, Mur.
  53. spotíkavəc, -vca, m. der gerne Anstoß nimmt, C.
  54. spotíkavən, -vna, adj. ungeläufig, Cig.
  55. spotikljìv, -íva, adj. 1) leicht Anstoß nehmend, heiklich: niso tako spotikljivi, da bi se človek brž zaletel, če ga ni pol urice doma, Jurč.; — 2) anstößig, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  56. spotikljı̑vəc, -vca, m. der Schwierigkeitsmacher, Cig.
  57. spotikljívost, f. 1) die Heiklichkeit ( prim. spotikljiv 1)); — 2) die Anstößigkeit, Cig.
  58. spotikováti se, -ȗjem se, vb. impf. = spotikati se.
  59. spọ̑vẹd, f., pogl. izpoved.
  60. spovẹ́dati, -vẹ́m, vb. pf. = vzdati, entbieten: mir komu s., Dalm.; ( nam. vzp-).
  61. spovíti, -víjem, vb. pf., pogl. izpoviti.
  62. spoznȃtəv, -tve, f. 1) die Erkenntnis, Mur., Cig., Jan.; s. samega sebe, Z.; — 2) die Anerkennung, (-tva) Cig.; das Bekenntnis, Jan.; s. sv. vere, das Glaubensbekenntnis, Jan.
  63. spoznȃtva, f. = spoznatev, Cig., C.
  64. spoznȃva, f. 1) das Erkennen, die Erkenntnis, Cig., Jan., C.; za spoznavo = za spoznanje, Cig.; spoznavi dostopen, dosežen, erkennbar, Cig. (T.); — die Erkenntniskraft, Cig.; — 2) die Anerkennung: spoznave vreden, Cig.; — 3) das Bekenntnis, C.; — die Confession, DZ., Nov.
  65. spoznávanje, n. 1) das Erkennen; — 2) das Glaubensbekenntnis, Cig. (T.).
  66. spoznavȃtelj, m. der Bekenner, Let.
  67. spoznávati, -am, vb. impf. ad spoznati; 1) erkennen; počasi s. resnico; — kennen lernen; prijatelje spoznavamo v nesreči; — erachten; za dobro s.; — 2) anerkennen; — 3) bekennen, Cig.; — prim. spoznati.
  68. spoznavȃvəc, -vca, m. der Bekenner (eines Glaubens), (-znov-) Cig., Jan.
  69. spoznavȃvka, f. die Bekennerin, (-znov-) Cig., Jan.
  70. spoznávən, -vna, adj. = spoznaten, erkennbar, merklich, Cig., M.
  71. spozváti, -zóvem, vb. pf. zusammenrufen: konje s., Danj. (Posv. p.).
  72. sprȃva, f. 1) der Vergleich, ein gütliches Abkommen, die Versöhnung, die Sühne; boljša je kratka sprava nego dolga pravda; spravo delati, Meg.; spravo piti, den Ausgleichstrunk trinken, Dol.; — 2) das Zeug, das Geräth; ribiška s., Dict.; lovska s., Cig.; kuhinjska s., C.; bojna, vojaška s., Cig., C.; hišna s., die Hauseinrichtung, ogr.- C.; — 3) kraj, kjer se kaj spravlja: = žep, Dol.; — = mehur, napolnjen sala, ki rabi v mažo ali tudi obelo, Kras, Ip., Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 4) das Lab, Štrek.
  73. sprȃvdati se, -am se, vb. pf. einen Process gegeneinander beginnen, sich zerrechten, Cig.
  74. sprȃvək, m. 1) die Herbeischaffung, die Lieferung, C.; — 2) das Herbeigeschaffte: spravki in pripravki, das Erworbene, der Vorrath, C.
  75. správən, -vna, adj. 1) sparsam, ökonomisch, Idrija; — 2) geeignet zum Verwahren, Svet. (Rok.), Dol., Gor.; — 3) ordentlich, regelrecht: spravno govoriti, Vod. (Izb. sp.); — 4) Versöhnungs-: sprȃvni dar, Cig.; — versöhnlich, verträglich, Mur., Cig., Jan.
  76. spravílọ, n. 1) das Transportmittel, Jan.; — 2) das Zustellen, C.; — das Einheimsen, das Einbringen der Fechsung, Nov.- C., jvzhŠt.; — nič ne bo spravila = ne bo kaj spraviti, Svet. (Rok.); — 3) das ersparte Gut, C.; — 4) = sprava, die Sühne, Jan.
  77. sprȃvina, f. das Versöhnungsopfer, C., Burg.
  78. spravíšče, n. 1) der Versammlungsort: die Synagoge, C.; — 2) die Versammlung, Habd.- Mik., Jan., Dalm.; slovenski se "cerkev" reče množica ali s. ljudi, Krelj; die Rathsversammlung, C.; — správišče, ogr., kajk.- Valj. (Rad).
  79. spravı̑telj, m. 1) der Versöhner, der Vermittler, C.; — 2) der Erwirker, der Urheber, der Gründer, ogr.- C.; s. knjige, der Autor, C.; s. molitve (očenaša), ogr.- Let.
  80. správiti, -prȃvim, vb. pf. 1) aussöhnen; dva človeka, ki sta se skregala, zopet s.; bolnika z Bogom s.; s. se s kom, sich mit jemandem aussöhnen; z Bogom se s.; — 2) aufbewahren; dobro spravi denar, da ga ne izgubiš, da ti ga ne ukrade kdo! nedeljsko obleko v škrinjo s.; bolje je spravljeno jajce, kakor sneden vol, Npreg.- Met.; — einheimsen, einbringen; otavo smo o lepem vremenu spravili; — 3) (an einen Ort) schaffen, bringen, in einen Zustand versetzen; proč, s pota s., wegschaffen; z mize s., abräumen; vkup s., zusammenbringen; (s., versammeln, Meg.); vino ga je pod mizo spravilo; ni ga bilo domov s.; otroka spat s.; s. kaj v denar, etwas zu Gelde machen; vojsko na noge s., ein Heer mobil machen, Cig.; nič ni iz njega s., man kann nichts aus ihm ziehen; to ga bo spravilo pod zemljo, das wird sein Tod sein; na beraško palico s., auf den Bettelstab bringen; pod se, pod svojo oblast s., unter seine Gewalt bringen; v red s., in Ordnung bringen; na dan s., ans Tageslicht fördern; v zadrego s., in Verlegenheit bringen; — s. si, sich anschaffen, Npes.-Vraz; — s. se, sich fortmachen; glej, da se spraviš od tod! mache, dass du von hier fort kommst! skozi luknjo, na drevo se s., sich durch das Loch, auf den Baum hinaufarbeiten; s. se nad koga, sich über jemanden hermachen; s. se k čemu, sich an etwas machen; s. se k delu.
  81. spravljáč, m. = človek, ki seno spravlja, der Wiesenarbeiter, C.
  82. správljanje, n. 1) das Aussöhnen; — 2) das Aufbewahren; — das Einheimsen, das Einbringen: s. sena.
  83. správljati, -am, vb. impf. ad spraviti; 1) auszusöhnen suchen: že dolgo spravljam brata, pa ju ne morem spraviti; — 2) aufbewahren: denar v omaro s.; s. (= ne razsipavati), ogr.- Valj. (Rad); — einheimsen, einbringen: koruzo, mrvo s.; platno s., die Leinwand von der Bleiche nachhause schaffen, C.; — 3) schaffen, bringen: kamenje s pota s.; otroka spat s.; v nesrečo s. ljudi; na dan s. kaj; po hiši s., im Hause (im Zimmer) aufräumen, jvzhŠt.; — s. se, sich anschicken: s. se na pot, k delu; na drevo se s., sich auf den Baum emporarbeiten; — 4) s. se, Umgang haben: z razumnimi ljudmi se s., Mur.
  84. spravljȃvəc, -vca, m. 1) der Versammler, Krelj- M.; — 2) der Versöhner, Cig., Trub.
  85. spravljíšče, n. = spravišče, Meg., Boh.
  86. spravljìv, -íva, adj. 1) sparsam, Svet. (Rok.); — 2) verträglich, versöhnlich.
  87. spravljívost, f. die Verträglichkeit, die Versöhnlichkeit, Cig.
  88. sprȃvnica, f. 1) die Versöhnerin, Cig.; — 2) die Vorrathskammer, das Magazin, Mur., C.
  89. sprȃvnik, m. 1) der Versöhner, Cig., C.; — 2) der Vorsteher einer Alpenwirtschaft, Z.; der Senne, Jan.; = mlekar v planinskem stanu, Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.); spravnik nam ni hotel siratke dati, Glas.
  90. správnost, f. 1) die Ordentlichkeit, die Nettigkeit: snaga in spravnost v hiši, Vrtov. (Km. k.); — 2) die Verträglichkeit, die Versöhnlichkeit, Mur., Cig., Jan.
  91. sprẹ̑dstvọ, n. = predstvo, C.
  92. spregȃtəv, -tve, f. die Conjugation ( gramm.), Jan., nk.
  93. sprejẹmȃvəc, -vca, m. der Empfänger, der Bewillkommer, C.
  94. sprejemljìv, -íva, adj. 1) leutselig, C.; — 2) empfänglich, LjZv.
  95. sprejemljívost, f. die Empfänglichkeit, Jan., Levst. (Zb. sp.).
  96. sprẹmı̑təv, -tve, f. die Begleitung, Jan., C.
  97. sprẹmı̑tva, f. = spremitev, Cig.
  98. sprẹ́mljavəc, -vca, m. der Begleiter, Dict., Mur., Cig., Jan., Dalm.; tudi: sprẹmljȃvəc, Mur.
  99. sprẹ́mljavka, f. die Begleiterin, Cig., Jan.
  100. sprẹmljeváłən, -łna, adj. begleitend: spremljevȃłna straža, die Escorte, Jan. (H.).

   25.701 25.801 25.901 26.001 26.101 26.201 26.301 26.401 26.501 26.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA