Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (25.801-25.900)

  1. smolíkav, adj. = smolikast 2), drüsig, Jan.
  2. smolíkovəc, -vca, m. = brinovec, C.
  3. smolínovəc, -vca, m. der Wacholder, C.
  4. smolı̑vəc, -vca, m. der Picher, Cig., Jan.
  5. smoljevína, f. = smolje 2), Jan.
  6. smołníkov, adj. Pechstein-: s. porfir, Cig. (T.).
  7. smólov, adj. = brinov, Jan.
  8. smólovəc, -vca, m. 1) der Harzbaum, Jan.; das Kienholz, C.; — 2) der Wacholderstrauch, Jarn., Jan., Rož.- Kres; — 3) das Pechöl, Jan.; das Theeröl, DZ.; — 4) der Feldwaldmeister (asperula arvensis), C.
  9. smolovína, f. das Kienholz, Jan., C.
  10. smolovı̑t, adj. pechreich, Jan.
  11. smotrìv, -íva, adj. bedachtsam, Jurč.
  12. smotrívost, f. die Bedachtsamkeit, Jurč.
  13. smradljìv, -íva, adj. = smrdljiv, Mur., Danj.- Mik.; smradljive rane, Str.
  14. smŕčav, adj. schnaubend, schnarchend, Cig., Jan.
  15. smŕčavəc, -vca, m. der Schnarcher, Cig., Jan.
  16. smŕčavən, -vna, adj. schnaubend: smrčavni žrebec, Glas.
  17. smŕčavka, f. die Schnarcherin, Cig., Jan.
  18. smrdljavína, f. der Gestank, das Stinkende, vzhŠt.- C.
  19. smrdljìv, -íva, adj. stinkend; smrdljiva voda; smrdljivo meso.
  20. smrdljı̑vəc, -vca, m. 1) ein stinkender Mensch; — 2) der Wiedehopf (upupa), C.; — 3) der gefleckte Schierling (conium maculatum), Cig., Jan., C., Nov., Slom., Strp.; — 4) das Petroleum: s. žgati, s smrdljivcem mazati, Notr.- DSv., KrGora.
  21. smrdljı̑vka, f. 1) ein stinkendes Weib; — 2) die Würfelnatter, C.; — 3) der Asand (asa foetida), Cig.
  22. smrdokȃvra, f. der gemeine Wiedehopf (upupa epops), Mur., Cig., Jan., Erj. (Ž.), Kr.
  23. smrdovrána, f. = smrdovranka, Cig.
  24. smrdovrȃnka, f. die Racke, die Mandelkrähe (coracias garrula), C., Z., Frey. (F.).
  25. smrẹ́kov, adj. Fichten-; s. les, smrekova veja.
  26. smrẹ́kovəc, -vca, m. der Fichtenwald, M.
  27. smrẹ́kovina, f. das Fichtenholz; — tudi: smrẹkovína.
  28. smrẹ́kovje, n. = smrečje.
  29. smŕkav, adj. rotzig; otrok je s.; — s. konj, ein rotzkrankes Pferd, Z.
  30. smŕkavəc, -vca, m. 1) der Rotzkerl, der Rotzbube; — 2) das Sacktuch, Notr.- C., Gor.
  31. smŕkavka, f. das Rotzmädel, Z.
  32. smŕkavost, f. die Rotzigkeit; — konjska s., die Rotzkrankheit der Pferde, Levst. (Nauk), DZ.
  33. smŕkljav, adj. = smrkav, Mur.
  34. smŕkljavəc, -vca, m. = smrkavec, Mur., SlGor.- C.
  35. smrkljìv, -íva, adj. = smrkav, Mur.
  36. smrlínovəc, -vca, m. 1) der Wacholderstrauch, Cig., C.; — 2) = brinovec, der Wacholderbrantwein, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  37. smrtljìv, -íva, adj. = smrten, tödtlich: smrtljiva bolezen, Guts. (Res.).
  38. smrtoglȃvčək, -čka, m. dem. smrtoglavec, Jan.
  39. smrtoglȃvəc, -vca, m. der Todtenkopfschwärmer (acherontia atropos), Cig., C., Erj. (Ž.).
  40. smrtǫ̑vnica, f. = osmrtnica, der Nekrolog, Navr. (Let.).
  41. smȗdovəc, -vca, m. = die Binse, ogr.- C.
  42. smukȃvəc, -vca, m. 1) der Schlüpfer, Cig.; — 2) der Abstreifer, der Riffler, M., Z.; — 3) der Wortbrüchige, C., Z.; ( prim. smukast).
  43. snažı̑vəc, -vca, m. der Putzer, Cig., Jan.
  44. snažı̑vka, f. die Putzerin, Cig.
  45. snẹ́dav, adj. essgierig, Krelj.
  46. snẹ́davəc, -vca, m. = snedav človek, Krelj.
  47. snẹdljìv, -íva, adj. zerfressend: snedljiva rja, Slom.
  48. snẹtìv, -íva, adj. brandig, Mur., Cig., Jan., Levst. (Nauk).
  49. snẹtjàv, -áva, adj. brandig; snetjavo žito; — snetjavi del (bolne živali), Strp.
  50. snẹtjȃva, f. = snet, Mur., Ravn.- Valj. (Rad).
  51. snẹtjávost, f. die Brandigkeit.
  52. snẹtljìv, -íva, adj. brandig, Guts., Mur., Cig., Jan., BlKr.
  53. snẹtljı̑vəc, -vca, m. der Getreidebrandstaub: s koruznim snetljivcem se namažejo po obrazu, kadar kožuhajo (slačijo) koruzo, (smetljivec) jvzhŠt.
  54. snẹtljívost, f. die Brandigkeit, Mur., Cig.
  55. sníčav, adj. neugierig, vorwitzig, Jan., C., Mik., Gor.- Erj. (Torb.), Levst. (Zb. sp.); (tudi stsl.).
  56. sníčavost, f. der Vorwitz, Jan.
  57. snívati, -am, vb. impf. träumen, Jan. (H.), Tolm.
  58. snopovèz, -vę́za, m. = vezač, der Garbenbinder, Cig.
  59. snopovína, f. der Garbenzehent, Cig., Jan.
  60. snopǫ̑vje, n. coll. = snopje, Jan., Kr.
  61. snǫ̑v, -ı̑, f. 1) der Stoff, (woraus etwas besteht), nk.; — 2) das Thema (der Stoff zu einer Schrift, einer Rede), Jan., nk.; — 3) = osnova, das Thema ( gramm.): s. imenovalnikova, Levst. (Nauk).
  62. snóva, f. 1) = osnova, snutek, die Kette, der Aufzug am Webstuhle, Cig., C.; — 2) die Anlage, die Bestandtheile, C.; — 3) der Stoff, Cig., Jan.
  63. snováč, m. 1) der Schweifhaspel, C.; — 2) der Anzettler, Cig.; hudič, snovač in pomagač pri vseh čarah, Navr. (Let.); — 3) die Weberspinne (tetragnatha extensa), Erj. (Z.).
  64. snováča, f. der Weberhaspel, C.; — pl. snovače, der Anschweifrahmen, Jan.
  65. snovála, n. pl. der Scherrahmen (ein großer Weberhaspel), Cig.; — polj.
  66. snováłən, -łna, adj. Zettel-, Jan. (H.).
  67. snovȃłnica, f. 1) das Lesebrett, das Laufbrett der Weber (ein Brett mit Löchern), V.-Cig., Jan., Bolc- Erj. (Torb.); — 2) die Weife, die Anschweifspule, der Scherrahmen, Jan.; — 3) nam. sovalnica, das Weberschiffchen, Jarn., Cig., Jan., DZ., Burg. (Rok.), Fr.- C., Gor.
  68. snovȃłnik, m. = snovalnica 2), der Scherrahmen, das Zettelrad, Jan.
  69. snoválọ, n. die Weife, die Garnwinde (ein großer Haspel der Weber), Guts.- Cig., Jan.
  70. snovȃnje, n. das Anzetteln; ( fig.) Cig., nk.; — das Errichten, das Gründen, nk.; — s. misli, der Gedankengang, Jan. (H.).
  71. 1. snováti, snújem, vb. impf. 1) anzetteln (beim Weben); — anweifen, Mur.; črevljar dreto na komolec snuje, Kr.; — 2) defilieren, Z.; cela vojska snuje memo njega, Ravn.; — 3) anstiften, im Schilde führen; s. kaj hudega; hudobne naklepe s., Cig., Jan.; razprtje, hudobijo s., Škrinj.- Valj. (Rad); — stiften, errichten, gründen, nk.; — ( praes. snovȃm, Habd., Mur., Jan.).
  72. 2. snováti, snȗjem, vb. impf. = sanjati; s. se = sanjati se, Z.; (snuvati) C.
  73. snovȃvəc, -vca, m. der Anzettler (tudi fig.), Cig.
  74. snóvən, -vna, adj. stofflich, Jan.; Stoff-, Nov., C.; — körperlich, materiell, Cig., Jan.; snovno, in concreto, Cig., Nov.
  75. snovína, f. der Stoff, der Gegenstand, Nov.- C., Zora.
  76. snóvnost, f. die Körperlichkeit, Cig.
  77. snovotvǫ́rən, -rna, adj. stoffbildend: snovotvorna živila, Erj. (Som.).
  78. snǫ̑vstvən, -tvəna, adj. materiell, Cig.
  79. snǫ̑vstvọ, n. das Materielle, Cig.
  80. snubȃštvọ, n. das Freierthum, die Freiwerberei, Cig.
  81. snubı̑təv, -tve, f. die Brautwerbung, die Freiung.
  82. snubı̑tva, f. = snubitev.
  83. snȗbstvọ, n. das Freien, das Werben, C.
  84. sobívanje, n. das Zugleichsein, die Coexistenz, Cig. (T.).
  85. sobívati, -am, vb. impf. coexistieren, Cig. (T.).
  86. sobojevȃvəc, -vca, m. der Mitkämpfer, Cig., SlN.
  87. sǫ́boljev, adj. = sobolji, Jan.
  88. soboljevína, f. = soboljina, Cig., Jan.
  89. sǫ́boljevka, f. die Zobelmütze, Cig., Jan.
  90. soborı̑vəc, -vca, m. = soboritelj, nk.
  91. sobstvọ̀, n. das Sein, das Wesen (tudi: sóbstvọ), Valj. (Rad).
  92. socę́hovnik, m. der Zunftgenosse, Cig.
  93. socvẹ̑tka, f. socvetke, Korbblütler (compositae), Tuš. (R.).
  94. sočı̑va, f. = sočivo, Mur., Cig., C., Polj.
  95. sočı̑vən, -vna, adj. zu den Hülsenfrüchten gehörig, Vrtov. (Km. k.).
  96. sočı̑vje, n. coll. die Hülsenfrüchte.
  97. sočı̑vnica, f. die Speisekammer, Mur.
  98. sočivnína, f. das Legumin, Cig. (T.).
  99. sočı̑vọ, n. die Hülsenfrucht, Habd.- Mik.
  100. sočlóvẹk, -ẹ́ka, m. der Mitmensch, ogr.- C., nk.

   25.301 25.401 25.501 25.601 25.701 25.801 25.901 26.001 26.101 26.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA