Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (25.701-25.800)

  1. slǫ̑vkati, -am, vb. impf. syllabieren, Cig., Jan., ogr.- M.
  2. slovkováti, -ȗjem, vb. impf. = slovkati, Jan.
  3. slovljénje, n. das Abdanken, das Entlassen, Cig.
  4. slǫ̑vnica, f. die Grammatik, Cig., Jan., Cig. (T.), Nov.- C., nk.; (slovníca, Cv.).
  5. slǫ̑vničar, -rja, m. der Grammatiker, Cig., Jan., nk.
  6. slovničáriti, -ȃrim, vb. impf. Grammatik treiben, C.
  7. slǫ̑vničək, -čka, m. dem. slovnik; ein kleines Wörterbuch, Levst. (Nauk).
  8. slǫ̑vničən, -čna, adj. Grammatik-, grammatisch, Jan., nk.
  9. slǫ̑vnik, m. das Wörterbuch, Jan., Nov., Levst. (Nauk); mali s., das Handwörterbuch, Cig.; — češ.
  10. slovnikár, -rja, m. der Lexikograph, Cig., Jan., C.
  11. slovnikáriti, -ȃrim, vb. impf. Wörterbücher schreiben, C.
  12. slovnikȃrstvọ, n. die Lexikographie, C.
  13. slǫ̑vniški, adj. 1) die Grammatik betreffend, grammatisch, Cig., Jan.; ( prim. slovnica); — 2) lexikalisch, Jan.; ( prim. slovnik).
  14. slovọ̑, -ę́sa, n. 1) der Abschied; s. vzeti, jemati od koga, česa, Abschied nehmen; priti po s., kommen, um Abschied zu nehmen; s. dati komu, jemandem den Abschied geben, ihn aus dem Dienste entlassen; na tri dni ima s., er hat drei Tage Urlaub, Mur.; brez slovesa oditi, Cig.; odpuščen s slovesom, verabschiedet, DZ.; s. dati grehu, die Sünde lassen; (ogr. Slovencem v tem pomenu rabi: sloba: slobo vzeti; prim. sloba); — 2) slóvọ, gen. slóva, das Wort, Jan., kajk.- Valj. (Rad); — der Buchstabe, Alas., ogr.- C.
  15. slovọ̑jemȃnje, n. das Abschiednehmen, M., Kres.
  16. slovosklȃdje, n. die Wortfügung, Jan. (H.).
  17. slovotvǫ̑rje, n. die Wortbildung, Jan. (H.).
  18. slǫ̑vstəvce, n. dem. slovstvo; eine kleine Literatur, Levst. (Zb. sp.), nk.
  19. slǫ̑vstvən, -stvəna, adj. die Literatur betreffend, literarisch, Literatur-, Cig., Jan., nk.; slovstvena kradba, das Plagiat, Cig. (T.).
  20. slǫ̑vstvənik, m. der Literat, nk.
  21. slǫ̑vstvọ, n. die Literatur, Cig., Jan., nk.
  22. slovstvováti, -ȗjem, vb. impf. literarisch thätig sein, sich mit der Literatur beschäftigen, Bes., UčT.
  23. slučajeslǫ̑vje, n. die Casuistik, Jan. (H.).
  24. slugováti, -ȗjem, vb. impf. Diener sein, dienen, C.
  25. sluhoslǫ̑vje, n. = zvokoslovje, die Akustik, Cig., Jan.
  26. sluhǫ̑vən, -vna, adj. Gehör-: sluhǫ̑vni živec, der Gehörnerv, Jan.
  27. sluhǫ̑vnica, f. (troba) s. = slušalo, Cig. (T.).
  28. sluhovòd, -vǫ́da, m. der Gehörgang, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.), Sen. (Fiz.).
  29. slušȃteljstvọ, n. die Zuhörerschaft, die Hörerschaft, nk.
  30. slušȃvəc, -vca, m. der Befolger: nikar poslušavci božje besede, temuč slušavci v nebo pridejo, Trub.- C.
  31. sluškováti, -ȗjem, vb. impf. horchen, Fr.- C.
  32. slȗštvọ, n. die Dienstbarkeit: trdo s., C., Bas.
  33. slȗtva, f. der Ruf, der Ruhm, C.; v slutvi biti, berühmt sein, C.
  34. slȗtvọ, n. der Ruf, die Berühmtheit: o tem gre veliko slutvo, ta človek je v velikem slutvu, GBrda.
  35. slutvo-, stavi se pred samostalnike s pomenom: dem Namen nach, After-, Schein-, Pseudo-: slutvo-gospodar, človek, ki je po imenu gospodar, a po resnici gospodari kdo drug ( "dem Namen nach Herr", Mik.), Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.); naši slutvo-pisatelji, slutvo-učenjaki, nk.
  36. slúzav, adj. schleimig, Jan., Cig. (T.).
  37. slúzavəc, -vca, m. sluzavci, die Schleimthiere (gastrozoa), Cig. (T.).
  38. služȃbništvọ, n. die Dienerschaft, Jan.
  39. slȗžbenstvọ, n. die Dienstbarkeit, die Knechtschaft, C., M., ogr.- Valj. (Rad).
  40. službodȃvəc, -vca, m. der Dienstgeber, Cig., Jan.
  41. službolòv, -lóva, m. der Ämterjäger, C.
  42. službolǫ̑vstvọ, n. die Ämterjagd, C.
  43. službovȃnje, n. die Dienstführung, die Führung des Amtes, der Dienst, Jan., C., nk.
  44. službováti, -ȗjem, vb. impf. den Dienst verrichten, das Amt führen, Nov.- C., nk.
  45. službǫ̑vnica, f. das Dienstbuch, Jan. (H.).
  46. službǫ̑vnik, m. der Functionär, DZ.
  47. služı̑təv, f. die Dienstführung, Cig.
  48. služı̑tva, f. die Dienstleistung, Cig., Ravn.- C., DZ.
  49. služljìv, -íva, adj. dienstfertig, Jarn.
  50. slúžništvọ, n. die Dienerschaft, die Bediensteten, DZ., Let.
  51. smagljìv, -íva, adj. gierig, voll Verlangen: otroci so smagljivi (sməgljivi), če zavistno in poželjivo gledajo druge, ki kaj boljšega jedo, Ig (Dol.), Notr.; — unverschämt, Blc.-C.
  52. smāltovnat, adj. smaltovnati kršec = smaltit, Cig. (T.).
  53. smarāgdov, adj. smaragden, Cig., Jan.
  54. smę́dav, adj. bleichgelb ( z. B. von Bleichfüchtigen), C.
  55. smẹhljȃvəc, -vca, m. der Lächler, Cig.
  56. smẹhljȃvka, f. die Lächlerin, Cig.
  57. smẹhljìv, -íva, adj. zum Lachen geneigt, Let.
  58. smẹjàv, -áva, adj. lachlustig, Cig., Jan.
  59. smẹjȃvəc, -vca, m. der Lacher, Cig., Jan.
  60. smẹ́javica, f. die Lachsucht, Blc.-C.
  61. smẹjȃvka, f. die Lacherin, Cig., Jan.
  62. smẹjávost, f. die Lachsucht, Cig., Jan.
  63. smẹšljìv, -íva, adj. spasshaft, komisch, Cig., Jan.
  64. smẹšljívost, f. die Spasshaftigkeit, Cig., Jan.
  65. smę́tanov, adj. Rahm-; smetanova juha, C.
  66. smę́tanovka, f. der Rahmlöffel, C.
  67. 1. smetìv, -íva, adj. = poln smeti, unrein, unausgekehrt, Mur., Cig.
  68. 2. smẹtìv, -íva, adj., Mur., pogl. snetiv.
  69. 1. smetljìv, -íva, adj. unrein, nicht ausgekehrt, Mur., Cig.
  70. 2. smẹtljìv, -íva, adj., Gor., Goriš., pogl. snetljiv.
  71. 1. smetljı̑vəc, -vca, m. kdor rad smeti, Polj.
  72. 2. smẹtljı̑vəc, -vca, m., jvzhŠt., nam. snetljivec.
  73. smẹ́vən, -vna, adj., Jarn., pogl. smelen.
  74. smilovȃnje, n. das Erbarmen, Krelj.
  75. smilováti se, -ȗjem se, vb. pf. sich erbarmen, Krelj; s. se nad kom, ogr.- Valj. (Rad); smiluj se mene (ali: mi)! kajk.- Valj. (Rad).
  76. smlę́dav, adj. = smled, C.
  77. smodkovnjáča, f. die Cigarrenspitze, (smot-) Erj. (Min.).
  78. smojȃva, f. die Senge, Hip.- C.
  79. smojevína, f. = smodnina, Jan. (H.).
  80. smǫ̑kəv, -kve, f. = smokva, Jan. (H.).
  81. smǫ̑kəvca, f. dem. smokev; = smokvica, C.
  82. smǫ́kov, adj. Feigen-, Jan. (H.).
  83. 1. smǫ́kovəc, -vca, m. das Feigenholz, C.
  84. 2. smọ̑kovəc, -vca, m. = 1. smok 3), der Waldsauerampfer, die Ochsenzunge (rumex obtusifolius), (smuk-) Z., C.
  85. smokǫ́vən, -vna, adj. Feigen-: smokovni list, Cig.; (tudi rus.).
  86. smokovína, f. das Feigenholz, Jan. (H.).
  87. smǫ̑kovje, n. der Feigenwald, C.
  88. smokǫ̑vnica, f. = smokva, der Feigenbaum, Cig.; — rus.
  89. smokǫ̑vnik, m. der Feigengarten, Cig., Jan.
  90. smokovnják, m. der Feigengarten, Jan.
  91. smǫ̑kva, f. die Feige, Mur., Cig., Jan., nk.; der Feigenbaum (ficus carica), Tuš. (R.); rajska s., der Pisang (musa paradisiaca), Tuš. (R.); tudi: smókva, Valj. (Rad).
  92. smǫ̑kvarica, f. die Feigenbirne, Jan. (H.).
  93. smǫ̑kvast, adj. feigenförmig, Cig.
  94. smǫ̑kvica, f. dem. smokva; 1) eine kleine Feige; — 2) die Erdbeere, Gor.- Mur., Zilj.- Jarn. (Rok.), Goriš.- Erj. (Torb.), Ip.; — 3) die Feigenbirne, C.
  95. smǫ̑kvin, adj. Feigen-, Jan.; (tudi stsl.).
  96. smokvíšče, n. der Feigenwald, Cig.
  97. smǫ́kvovəc, -vca, m. = smokva, der Feigenbaum (ficus), Jan., Tuš. (B.).
  98. smolȃrstvọ, n. die Pechbrennerei, der Pechhandel, Cig., Jan.
  99. smolavíca, f. die Pecherde, Cig.
  100. smoleníčav, adj. kienig, Cig.

   25.201 25.301 25.401 25.501 25.601 25.701 25.801 25.901 26.001 26.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA