Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (25.601-25.700)

  1. slẹpȃrstvọ, n. das Blendwerk, listiger Betrug, der Schwindel.
  2. slẹpȃvs, m. der Blinde ( zaničlj.), C.
  3. slẹpcevǫ̑dnik, m. der Blindenführer, Cig.
  4. slẹpı̑tva, f. die Blendung, C.
  5. slẹpìv, -íva, adj. trügerisch, Z.
  6. slẹpı̑vəc, -vca, m. der Blender, Cig.; — der Täuscher, der Bethörer, der Verführer, Cig., Jan.
  7. slẹpı̑vka, f. die Bethörerin, die Gauklerin, Cig.
  8. slẹpívost, f. das Trügerische (als Eigenschaft), Z., Blc.-C.
  9. slẹpljìv, -íva, adj. blendend, Mur.; — trügerisch, Mur.; slepljivi svet, Levst. (Zb. sp.).
  10. slẹporı̑vəc, -vca, m. sleporivci, Blindwühler (caecilia), Erj. (Z.).
  11. slẹpovę́rən, -rna, adj. blindgläubig, Cig.
  12. slẹpovǫ́ž, m. die Blindschleiche, Mur., Cig., C., Danj.- Mik., vzhŠt.
  13. slẹzenjìv, -íva, adj. milzkrank, Jan.
  14. slẹzę̑novəc, -vca, m. die Malve (malva), Jan., (selz-) Cig.; divji s., die wilde Malve oder Rosspappel (malva silvestris), (selz-) Tuš. (R.).
  15. slẹ̑zov, adj. Eibisch-, Cig., Jan.; s. čaj, der Eibischthee, Cig., Jan.
  16. slẹ̑zovina, f. das Eibischkraut, Cig.
  17. slíbovina, f., Nov.- C., Rihenberk- Erj. (Torb.), pogl. svibovina.
  18. slikȃrstvọ, n. die Malerkunst, die Malerei, Cig. (T.), nk.; s. iz življenja, die Genremalerei, Cig. (T.).
  19. slikovı̑t, adj. malerisch, pittoresk, Cig. (T.), nk.
  20. slikovı̑tost, f. das Malerische: s. slovenskih pokrajin, Navr. (Let.).
  21. slínav, adj. voll Speichel, mit Speichel belegt, geiferig; — schlüpfrig, Mur.; schlatzig: slinava steza, C.
  22. slínavəc, -vca, m. 1) = slinav deček, der Geiferbart, Cig.; = der Rotzbube, Fr.- C.; — 2) die Schnecke, Guts.
  23. slínavica, f. (žleza) s., die Speicheldrüse, Cig. (T.).
  24. slínavka, f. 1) slinava ženska, die Speichlerin, Mur.; — 2) die Speicheldrüse, Cig., Nov.; ustna, trebušna s., Erj. (Som.); podušesna s., die Ohrspeicheldrüse, Strp.; — 3) eine nasse Erdart, M., Kr.- Valj. (Rad).
  25. slínavost, f. der Speichelfluss, Cig., Jan.
  26. slinı̑vka, f. = slinavka 2), die Speicheldrüse, Cig., Jan., Vrtov. (Km. k.).
  27. slínjav, adj. = slinav, Z.
  28. slínjavka, f. = slinavka 3), eine Art lehmige, schleimichte Erde, Nov.- C.; lehmige Kalkerde, Cig.
  29. slinotvǫ́rən, -rna, adj. speicheltreibend, Cig.
  30. slinovína, f. der Speichelstoff, das Ptyalin, Cig., Jan.
  31. slinovǫ̑dnica, f. der Speichelgang, Cig.
  32. slinǫ́vrat, m. = slanovrat, samojed, C.
  33. slípav, adj. klebrig, Z.
  34. slípavka, f. 1) das Klebekraut, das Labkraut (galium aparine), M., Kr.- Valj. (Rad); (slipovka), Cig., C.; — 2) = majhen, slaboten človek, der Knirps, Litija, (slipovka) Štrek., LjZv.
  35. slišljìv, -íva, adj., Cig., Jan., ogr.- C., pogl. slišen.
  36. slı̑v, slíva, adj. zwetschkenblau, Mur., Cig.; bläulich, Mik.
  37. slíva, f. die Pflaume, bes. die Kriechenpflaume (prunus insititia), na zapadu; = češplja, die Zwetschke, der Zwetschkenbaum (prunus domestica), na vzhodu; cesarska s., die Kaiserpflaume, damaščanska s., die Damascenerpflaume, Cig., Tuš. (R.); rumena s., die Wachspflaume, Cig.; — divja ali pasja s., der Schlehdorn (prunus spinosa), C.
  38. slı̑var, -rja, m. 1) der Pflaumenhändler, Cig.; — 2) bakrenasti s., der kupferrothe Pflaumenbohrer (rhynchites cupreus), Erj. (Ž.).
  39. slívast, adj. zwetschkenblau, Cig., C.; bläulich, Dict.
  40. slı̑vəc, -vca, m. eine Art große Zwetschke, vzhŠt.- C.
  41. slívica, f. dem. sliva; 1) kleine Pflaume, kleines Pflaumenbäumchen; — 2) die Schlehe, SlGor.- C.; tudi: divja s. ali bogova s., C.
  42. slivík, m. = slivnik, Erj. (Izb. sp.).
  43. slı̑vje, n. coll. eine Pflaumenpflanzung.
  44. slı̑vkast, adj. bläulich, Cig.
  45. slı̑vkati, -kam, -čem, vb. impf. kleinlaut weinen, schluchzen, C., Vest.; = v bolesti milo ječati, Valj. (Rad).
  46. slı̑vnica, f. 1) der Zwetschkendörrofen, Mur., vzhŠt.- C., Danj. (Posv. p.); — 2) die Schlüsselblume (primula), C.
  47. slı̑vnik, m. der Pflaumengarten, Cig., Jan., C.
  48. slı̑vnjak, m. 1) der Pflaumengarten, Cig., Jan., C.; — 2) das Pflaumenmus, jvzhŠt.
  49. slivoglèd, -glę́da, adj. blauäugig, V.-Cig.
  50. slívov, adj. aus Pflaumen, Pflaumen-, Zwetschken-; slivov močnik, das Zwetschkenmus, Mur.; slivov les.
  51. slívovəc, -vca, m. 1) der Zwetschkenbrantwein, Cig., Jan., Gor.; — 2) = slivovnik, das Zwetschkenmus, Mur.; — 3) der Schlehdornstrauch, SlGor.- C.
  52. slívovica, f. der Zwetschkenbrantwein, Mur., Cig., Jan., DZ.
  53. slívovina, f. 1) das Pflaumenholz, Cig., Jan.; — 2) slivovína, das Prunin, Cig.
  54. slívovka, f. 1) der Zwetschkenbrantwein, Dol., jvzhŠt.; — 2) der Zwetschkenschwamm, Mur., C., Kr.- Valj. (Rad).
  55. slívovkica, f. dem. slivovka 2), Danj. (Posv. p.); ( nam. -čica).
  56. slívovnik, m. das Zwetschkenmus, Mur.; — der Zwetschkenkuchen, Cig., Jan.
  57. slízav, adj. schleimig, Cig., Jan., Tuš. (B.); — prim. sliz f.
  58. slízgavica, f. das Glatteis, C.
  59. sliznokŕvən, -vna, adj. schleimblütig, Cig.
  60. sljúdovəc, -vca, m. der Glimmerschiefer, Cig. (T.).
  61. slobodnjȃštvọ, n. = svobodnjaštvo; der freie Stand, die Freiheit, C.
  62. slogoslǫ́vən, -vna, adj. stilistisch, Jan.
  63. slogoslǫ̑vje, n. die Stilistik, Zv.
  64. slojevı̑t, adj. flötzig: slojevito gorovje, das Flötzgebirge, Cig. (T.).
  65. slojevı̑tost, f. die Schichtung, Cig. (T.).
  66. slojìv, -íva, adj. rissig, eisklüftig, Notr.
  67. slǫ́kav, adj. krumm, (sluk-) Habd.- Mik., C.
  68. slónov, adj. Elephanten-; slonov rilec, der Elephantenrüssel; slonova kost, das Elfenbein.
  69. slonovína, f. das Elephantenfleisch, Z.; die Elephantenhaut, Z., DZ.
  70. slopǫ̑vje, n. die Colonnade, der Säulengang, Jan., Nov.- C.
  71. slotav, adj. regnerisch, Rez.- C.
  72. slòv, slóva, m. 1) der Ruf, Mur.- Cig., Jan., Met., Rog.- Valj. (Rad); velik s. gre za njim, man rühmt ihm vieles nach, Dol.- Cig.; po Dolenjskem se je razširil slov, LjZv.; — 2) der Vulgarname: hiša ima slov: pri Matevžu, Litija; — tudi: slǫ̑v, Valj. (Rad).
  73. 1. slóva, f. 1) der Ruf: dobre slove biti, Jap.- C.; dobra slova kosti omasti, Škrinj.- Valj. (Rad); — 2) der Buchstabe, kajk.- Valj. (Rad).
  74. 2. slóva, f. = sloba, slovo (Abschied), kajk.- Valj. (Rad).
  75. slovár, -rja, m. = besednjak, das Wörterbuch, Mur., Cig., Jan., nk.; — rus.
  76. slovárčək, -čka, m. dem. slovar; das Wörterbüchlein, nk.
  77. slovarjepı̑səc, -sca, m. der Lexikograph, nk.
  78. slovarjepı̑sje, n. die Lexikographie, nk.
  79. slovárnik, m. = slovarščak, Jan. (H.).
  80. slovárski, adj. Wörterbuch-, lexikalisch, nk.
  81. slovȃrstvọ, n. = slovarjepisje, Jan. (H.).
  82. slovárščak, m. der Lexikograph, (-šček) Jan., Levst. (Zb. sp.).
  83. slovę́čən, -čna, adj. = sloveč, C.
  84. slovę́čina, f. die Berühmtheit, der Ruhm, Podkrnci- Erj. (Torb.); vsa ta slovečina raka ni pokvarila, Erj. (Izb. sp.).
  85. slovę́čnost, f. die Berühmtheit, Nov.- C.
  86. slovẹ́niti, -ẹ̑nim, vb. impf. 1) slovenisieren, C., nk.; — 2) ins Slovenische übersetzen, Cig., Jan., nk.
  87. slovẹ̑nje, n. das Berühmtsein, der Ruhm, der Ruf, Mur., C., Mik. (Et.); imajo dobro ime ali slovenje, Trub.; slovenje od njega je šlo po vsej Siriji, Jap. (Sv. p.).
  88. slovẹ́nji, adj. = slovenski, Guts.
  89. slovẹ̑nski, adj. slovenisch.
  90. slovẹ̑nščina, f. die slovenische Sprache.
  91. slọ̑ves, m. 1) die Feierlichkeit, Mur., Mik. (Et.); (slovez, Ravn.); — 2) der gute Ruf, der Ruhm, Mur., Jan., C.; sloves se je od njega razširjal, Ravn.; dobrega slovesa, gut beleumundet, Levst. (Cest.); — 3) s slovesom, mit Verlaub, mit Respect zu melden, Meg., Dict., Cig., Jan., M., C.; s slovesom govoriti, Trub.; oni človek je kakor (s slovesom) svinja, Bas.; sloves reči, povedati = s slovesom, Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.); — ( prim. slovo in sloba).
  92. slovę́sən, -sna, adj. 1) feierlich, Mur., Cig., Jan.; slovesna prisega, s slovesnim glasom, slovesno obljubiti, obhajati kaj, nk.; — slovesna dela, ruhmvolle Thaten, Ravn.; (slọ̑vesən, Mur.); — 2) Abschieds-: slovesni list, Jan.; — 3) slọ̑vesno = s slovesom, mit Verlaub zu melden, Mur., C.; to mi je, slovesno, nekdo ukazal, M.
  93. slovę́snost, f. 1) die Feierlichkeit, Mur., Cig., Jan., nk.; (slọ̑vesnost, Mur.); — 2) = slovstvo, knjištvo, Jan., Nov., nk.; ( rus.).
  94. slovẹ́ti, -ím, vb. impf. in einem Rufe stehen: slabo s., in schlechtem Rufe stehen, Ravn.; kranjska dežela je nekdaj slovela za bogato, LjZv.; — nav. rühmlich bekannt sein, berühmt sein; šampanjsko vino slovi po vsem svetu; njegovo ime bo slovelo vekomaj; — sloveč, berühmt; sloveče ime; (slovǫ́č, Štrek.).
  95. slọ̑vez, m. = sloves 1), Ravn.
  96. slovı̑t, adj. berühmt, Jan., Nov., ZgD.- C.; sloviti Romulus, Jsvkr.; slovita abecedarska vojska, Navr. (Kop. sp.); glorreich, Blc.-C.; vielbekannt: bila je slovita, zlasti po Gorenjskem, zadruga rokovnjačev, Jurč.
  97. slovítən, -tna, adj. = slovit, Jan., C.; slovitna gospoda, slovitna svetost, Jsvkr.
  98. slovíti, -ím, vb. impf. s. koga, jemandem den Abschied geben, Gor.; = iz službe poditi: kjer je služil, povsod so ga slovili, Polj.; slovili jih bomo, wir werden ihnen (die Wohnung) kündigen, Ljub.; — s. se, Abschied nehmen, sich verabschieden, Cig., Jan., C., Zora; s. se pri kom, sich bei jemandem beurlauben, Cig.
  99. slovítiti, -ı̑tim, vb. impf. berühmt machen, C.
  100. slǫ̑vka, f. die Silbe, Mur., Cig., Jan., nk.; — hs.

   25.101 25.201 25.301 25.401 25.501 25.601 25.701 25.801 25.901 26.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA