Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (25.101-25.200)

  1. sestrı̑nstvọ, n. die Schwesterschaft, Cig., Jan.
  2. sestromǫ̑rstvọ, n. der Schwestermord, Cig.
  3. séstrstvọ, n. die Schwesterschaft, Cig., Jan.
  4. səsvaljkáti, -ȃm, vb. pf. zusammendrehen, Bes.; s. cigareto, LjZv.
  5. səsvẹdráti, -ȃm, vb. pf. kräuseln: sesvedrani lasje, Bes., SlN.; — verwirren: pamet komu s., Jurč.
  6. sešívati, -am, vb. impf. ad sešíti, Jan. (H.).
  7. səštẹ̑va, f. die Addition, Jan.
  8. səštẹ́vanəc, -nca, m. der Addend, Cig. (T.).
  9. səštẹ́vanje, n. das Zusammenzählen; die Addition, Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  10. səštẹ́vati, -am, vb. impf. ad sešteti; zusammenzählen; addieren, Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  11. səštẹ̑vək, -vka, m. die Summe, der Betrag, Jan.
  12. səštẹ́vən, -vna, adj. additiv, Cig. (T.); — summierbar, Cig. (T.).
  13. səštẹ̑vnica, f. die Additionstabelle, Cig. (T.).
  14. sẹ̑təv, -tve, f. 1) das Säen, die Saat; o setvi, zur Saatzeit; — 2) das Gesäete, das junge Getreide, die Saat.
  15. sẹ̑təvnica, f. das Saatland: na kraju setevnice, Nov.
  16. sẹ̑tva, f. = setev.
  17. sẹ̑tvina, f. das besäete Feld, die Saat, Mur., Cig., Jan.
  18. sẹtvíšče, n. das Saatenfeld, C.
  19. sẹ̑tvọ, n. = setev, setva, Danj.- Mik.
  20. sẹ̀v, sẹ́va, m. der Glanz, der Schein, C.
  21. sẹ̑v, -ı̑, f. das Säen, die Ansaat, Cig., Jan.; ajdova s., Dol.- Levst. (Zb. sp.).
  22. sẹ́va, f. 1) das Säen, C.; ajdova s., Dol.- Levst. (Zb. sp.); — 2) besäetes Feld, die Saat: kjer je bil vinograd, je zdaj sama seva, jvzhŠt.; po sevi pasti, jvzhŠt.
  23. sẹ́vati, -am, vb. impf. scheinen: Povsod sirotam sevaš le! Greg.; strahlen: nekaj izrednega, duhovitega jej je sevalo s krasnega obraza, LjZv.; — prim. sijati.
  24. səváti, sújem, vb. impf. = suvati, Cv.
  25. sẹ́včəc, -čəca, m. die Lerche, Valj. (Rad).
  26. sẹ́vəc, -vca, m. 1) der Säemann, Mur., Cig., Jan., Dalm., Burg., Cv.; — 2) = jug, der Mittagswind, Guts.; — 3) die Feldlerche (alauda arvensis), Z.; tudi: der Brachvogel (numenius arquatus), C.
  27. sevẹ́da, adv. = se ve da, freilich, natürlich.
  28. sẹveníca, f. eine Grasart, C.
  29. sẹ́ver, -rja, m. der Nordwind; mrzli s. brije; — der Norden; proti severju; Od severja pride Na njega vihar, Vod. (Pes.); — sẹ́ver, -vera, kajk.- Valj. (Rad); sẹ́vər, -vra, Mik., C., ogr.- Valj. (Rad).
  30. sẹ́verən, -rna, adj. nördlich, Nord-, arktisch, Polar-; severni veter, severna stran, severni sij.
  31. sẹverı̑n, m. = vodena troba, die Wasserhose, Jan.
  32. sẹveríšče, n. der Nordpunkt ( astr.), Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  33. sẹverjàn, -ána, m. der Nordländer, Bes., Vest.
  34. sẹverjȃnəc, -nca, m. = severjan, Jan.
  35. sẹverjȃnka, f. die Nordländerin, Str.
  36. sẹ́vernica, f. 1) der Polarstern, Cig. (T.); — 2) = igla magnetnica, die Magnetnadel, der Compass, Cig., Jan., C.
  37. sẹ́vernik, m. = severjan, C.
  38. sẹvernják, m. 1) = severnik, Guts., C.; — 2) der Nordwind, Vrt.
  39. sẹvernotečȃjən, -jna, adj. Nordpolar-: severnotečajne dežele, Cig. (T.).
  40. sẹvernovzhǫ́dən, -dna, adj. = severovzhoden, nordöstlich, Cig., Jan.
  41. sẹvernozahǫ́dən, -dna, adj. = severozahoden, Jan.
  42. sẹverovzhòd, -hǫ́da, m. der Nordosten, Jan., Cig. (T.), nk.
  43. sẹverovzhǫ́dən, -dna, adj. nordöstlich, Cig., Jan., nk.
  44. sẹverovzhodnják, m. der Nordostwind, Jan. (H.).
  45. sẹverozahòd, -hǫ́da, m. der Nordwesten, Jan., Cig. (T.), nk.
  46. sẹverozahǫ́dən, -dna, adj. nordwestlich, Cig., Jan., nk.
  47. sẹverozahodnják, m. der Nordwestwind, Cig.
  48. sẹverozapádən, -dna, adj. = severozahoden, Jan., nk.
  49. sẹ́vka, f. 1) die Säerin, Jan.; — 2) der Säekorb, Cig.; — 3) die Lerche (alauda), Mur.
  50. sẹ̑vnica, f. der Säekorb, Cig., Jan., Slc., Dol.
  51. sẹ̑vnik, m. = okrogla pletenica s povrazom, sevec jo nosi na roki, der Säekorb, Goriška ok.- Erj. (Torb.), Kras, Savinska dol.
  52. səvsẹ̑ma, adv. gänzlich, Raič (Slov.).
  53. sezȃvka, f. die graue Bachstelze, die Kuhstelze, (budytes boarula), Frey. (F.); (sesavka, Cig.); — pogl. zezavka.
  54. səzívati, -am, vb. impf. ad sezvati, Jan. (H.).
  55. səzúvati, -am, vb. impf. ad sezuti = izuvati.
  56. səzuvȃvəc, -vca, m. = izuvak, der Stiefelknecht, Polj.
  57. səzváti, -zóvem, vb. pf. zusammenrufen, Jan. (H.).
  58. sfrkováti se, -ȗjem se, vb. impf. ad sfrkniti se.
  59. shranı̑təv, -tve, f. die Aufbewahrung, Cig.
  60. shranjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad shraniti; aufbewahren; — bestatten, ogr.- C.
  61. sičàv, -áva, adj. mit pfeifendem Athem: schwindsüchtig, C.
  62. sičȃvəc, -vca, m. der Zischer, Cig.; gad s., die Zischnatter, Cig.
  63. sičȃvka, f. 1) die Zischerin, Cig.; — 2) der Zischlaut, Cig., C.
  64. sígav, adj. mit pfeifendem Athem, Cig., Jan.; sigavo govoriti, BlKr.
  65. sígavəc, -vca, m. sigav človek, BlKr.
  66. sígavica, f. die Schwerathmigkeit, Jan.
  67. sígavost, f. pfeifendes Athmen (als Zustand), Jan.
  68. sihràv, -áva, adj. nasskalt, Jan.; sihravo vreme, C.
  69. sijȃvka, f. neka hruška, Bolc- Erj. (Torb.).
  70. síkav, adj. = nestalen, flatterhaft: s. človek, Krn- Erj. (Torb.).
  71. síkavəc, -vca, m. der Zischlaut, der Sibilant ( gramm.), Jan.
  72. siketàv, -áva, adj. schwatzhaft: siketava baba, Z.
  73. siloslǫ̑vəc, -vca, m. der Dynamist, Jan.
  74. siloslǫ́vən, -vna, adj. die Dynamik betreffend, dynamisch, Jan.
  75. siloslǫ̑vje, n. die Dynamik, Cig., Jan., Cig. (T.).
  76. silovȃnje, n. gewaltthätiges Thun, kajk.- Valj. (Rad).
  77. silováti, -ȗjem, vb. impf. = silo delati, gewaltthätig sein, Trub., Dalm.
  78. silovı̑t, adj. 1) gewaltthätig, ungestüm, Jan.; drangvoll, C.; — 2) gewaltig, mächtig, Cig., C., nk.
  79. silovı̑tež, m. ein gewaltthätiger Mensch, Cv.
  80. silovı̑tost, f. 1) die Gewaltthätigkeit, die Gewaltsamkeit, der Ungestüm, Cig., C., Cig. (T.), nk.; — 2) die Gewaltigkeit, nk.
  81. siloznȃnstvọ, n. = siloslovje, Cig.
  82. sı̑łstvọ, n. die Gewaltsamkeit, der Zwang, C.; — die Gewaltthätigkeit, Nov.
  83. sinjesvı̑łnat, adj. blauseiden, Zora.
  84. sinǫ́vəc, -vca, m. 1) des Sohnes Sohn, der Enkel, Mur., Jan., C., BlKr.; — 2) = bratič, der Brudersohn, Cig., Jan.; ( hs.).
  85. sinǫ́vən, -vna, adj. = sinovski, C.
  86. sinǫ́vka, f. 1) = sinova hči, vnuka, Z., Vod. sp.; — 2) = bratova hči, bratična, Cig., Jan., Vod. sp.; ( hs.).
  87. sinǫ̑vlja, f. 1) die Schwiegertochter, V.-Cig., Jan.; Tastu sinovlja bom, Vod. (Pes.); — 2) = sinova hči, vnuka, Vod. sp.
  88. sinǫ̑vljək, -vljəka, m. = sinov sin, vnuk, (-vlik) Vod. sp.
  89. sinǫ̑vlji, adj. des Sohnes, Dol.- Mik.; sinovlja ljubezen, BlKr.; sinovlja žena, die Schwiegertochter, Dict.; sinovlji sin, des Sohnes Sohn, Levst. (Zb. sp.); očina duša je tako dobro moja, kakor sinovlja duša, Dalm.
  90. sinǫ̑vski, adj. Sohnes-, wie von einem Sohne, kindlich; po sinovsko skrbeti za koga, Jurč.
  91. sinǫ̑vstvọ, n. die Sohnschaft, die Kindschaft, Cig., Jan., Rog.- Valj. (Rad).
  92. sinǫ̑vščina, f. die Sohnschaft, ogr.- Valj. (Rad).
  93. sı̑nstvọ, n. die Sohnschaft, Cig.
  94. 1. sipljìv, -íva, adj. schwerathmig, asthmatisch, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., C.
  95. 2. sipljìv, -íva, adj. = sipek, Jan.
  96. sipljı̑vəc, -vca, m. = sipljiv človek, der Keucher, Cig.
  97. sipljívost, f. die Schwerathmigkeit, die Engbrüstigkeit, Mur., Cig., Jan.
  98. sipotljìv, -íva, adj. engbrüstig, C.
  99. sipovína, f. sandige Erde, Cig.
  100. sı̑rarstvọ, n. die Käsefabrication, Cig., Jan., Nov., nk.

   24.601 24.701 24.801 24.901 25.001 25.101 25.201 25.301 25.401 25.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA