Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (24.701-24.800)

  1. rováriti, -ȃrim, vb. impf. wühlen, aufwiegeln, Jan. (H.).
  2. rovȃrstvọ, n. die Wühlerei, Jan.
  3. rováš, m. das Kerbholz, der Rabisch; imava še nekaj na rovašu, wir haben noch eine Abrechnung miteinander, vzhŠt.; — koren: ry-, Mik. (Et.).
  4. rováša, f. = rovaš, M., Valj. (Rad).
  5. rovášiti, -ȃšim, vb. impf. einkerben, Cig., Jan.
  6. rovátati, -am, vb. impf. mit der Kreide schreiben, zeichnen, ogr.- C.
  7. rovȃtək, -tka, m. 1) der Umriss, ogr.- C.; — 2) der Rechenstein, ogr.- C.
  8. 1. rováti, rǫ́vljem, vb. impf. wühlen: krt po zemlji rovlje, Npr. ( vzhŠt.)- Kres; h krtom rovat iti = ins Gras beißen, SlN.
  9. 2. rováti, rújem, vb. impf. = rvati.
  10. rovávən, -vna, adj., Šol., pogl. rvaven.
  11. róvəc, -vca, m. neki hrošček: der Rebenstecher, SlGor.
  12. róvən, -vna, adj. Graben-, Stollen-, Jan. (H.).
  13. rovendáti, -ȃm, vb. impf. = rjuti, Lašče- Levst. (Rok.).
  14. rovíca, f. der Schacht, C.
  15. róvič, m. dem. rov; — das Bächlein, C.
  16. rovı̑n, m. der Wirbelwind, Ip.; ( nam. rvin).
  17. rovína, f. die Hackfrüchte, vsak sadež, ki se okopava = okopavina, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
  18. rovíšče, n. der Graben, Levst. (Močv.), Nov.; obcestna rovišča, die Seitengräben an der Straße, Levst. (Cest.).
  19. rǫ̑vka, f. die Spitzmaus (sorex), Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  20. rǫ̑vlək, -vləka, m. = lovrek, kajk.- Valj. (Rad).
  21. rǫ́vnica, f. die Rodehacke, die Reuthaue (mit schmalem Eisen), Cig., Jan., Mik., Gor.
  22. rovokòp, -kǫ́pa, m. der Mineur, Jan. (H.).
  23. rǫ̑vštati, -am, vb. impf. rasseln, rumpeln, klirren, Cig., Jan.; — prim. roštati.
  24. rǫ̑vt, m. das Gereut, das Neuland, bes. ein ausgestockter, in eine Bergwiese verwandelter Wald, Cig., Jan., Šol., Gor.; po rovtih kosijo, po planinah pa le pasejo, Gor.; — prim. bav. raut, reut.
  25. rǫ̑vtar, -rja, m. der Besitzer eines Gereutes, der Gereuter, Cig., Gor., Notr.
  26. rǫ̑vtarski, adj. Gereuter-; rovtarske Atene, Preš.
  27. rǫ́vte, f. pl., = rovt, Cig., Preš., Notr.
  28. rǫ̑zgovje, n. coll. = presne rozge ali mladike trsne, Fr.- C.
  29. rǫ̑zgva, f. = rozga, Habd.- Mik., Guts.- Cig., Jan., C.
  30. rǫ́ževəc, -vca, m. 1) der Rosenstrauch, Jan.; — 2) der Rosenquarz, Erj. (Min.).
  31. rǫ́ževica, f. das Rosenwasser, Jan. (H.).
  32. roževína, f. die Rosenessenz, Jan. (H.).
  33. rǫ́ževka, f. der Rebenschoss, jvzhŠt.; — prim. rozga.
  34. rožíčav, adj. voll Mutterkorn: rž je rožičava, Gor., Dol.
  35. rožíčevəc, -vca, m. der Bockshornbaum, der Johannisbrotbaum (ceratonia siliqua), Jan., Tuš. (R.).
  36. rožíčevje, n. das Beinholz (lonicera xylosteum), Josch.
  37. rožmarı̑nov, adj. Rosmarin-.
  38. rožmarı̑novəc, -vca, m. 1) der Rosmarinapfel, Jan.; — 2) der Rosmaringeist, Cig.
  39. rožnovíca, f. = neko jabolko, Valj. (Rad).
  40. rubadljìv, -íva, adj. mit Masern behaftet, Cig., Kras- Mik.
  41. rubę̑štvọ, n. die Pfändung, C.
  42. rubīnov, adj. Rubin-: rubinovo steklo, rubinova kislina, Cig. (T.).
  43. rubı̑vəc, -vca, m. der Pfänder, Cig., Jan.
  44. rubı̑vka, f. die Pfänderin, Cig.
  45. rubljìv, -íva, adj. = zaruben, pfändbar, Cig., Jan.
  46. rubováti, -ȗjem, vb. impf. = rubiti, C.
  47. rudȃrstvən, -əna, adj. Bergbau-: rudarstveno znanstvo, Cig.; rudarstveno oblastvo, die Bergbehörde, DZ.
  48. rudȃrstvọ, n. der Bergbau, das Bergwesen, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  49. rudnı̑narstvọ, n. die Mineralogie, Cig., Jan.
  50. rudninoznȃnstvọ, n. die Mineralogie, Cig. (T.).
  51. rudnı̑nstvọ, n. das Mineralreich, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  52. rudokǫ̑pstvọ, n. der Bergbau, das Bergwesen, Cig., C., nk.
  53. rudoròv, -róva, m., nam. rov, der Stollen, Jan.
  54. rudoslǫ̑vəc, -vca, m. der Erzkundige, der Metallurg, Cig., Jan.
  55. rudoslǫ́vən, -vna, adj. metallurgisch, Jan.
  56. rudoslǫ̑vje, n. die Erzkunde, die Metallurgie, Cig., Jan.
  57. rudoslǫ̑vski, adj. metallurgisch, Cig.
  58. rudovína, f. die Erzart, Cig., Jan.
  59. rudovı̑t, adj. erzhaltig, Cig., Jan.; rudovite kopeli, die Mineralbäder, Cig. (T.).
  60. rudovı̑tost, f. die Erzhaltigkeit, Jan.
  61. rudoznȃnstvọ, n. die Erzkunde, die Metallurgie, Cig., Jan., nk.
  62. rudožgȃvəc, -vca, m. der Röster in den Hüttenwerken, Cig.
  63. rȗdstvən, -stvəna, adj. Mineral-, mineralisch, Cig.
  64. rȗdstvọ, n. = rudninstvo, Cig., Jan.
  65. rufijȃnstvọ, n. die Kuppelei, Mur., Cig., Valj. (Rad).
  66. rujàv, -áva, adj., pogl. rjav.
  67. rujevína, f. das gelbe Sumachholz, Cig. (T.).
  68. rumenkastorjàv, -áva, adj. gelblichbraun.
  69. rumenoglȃvka, f. = penica, der Goldwirbel, Cig.
  70. rúnjav, adj. 1) zottig, zerzaust, Z.; r. človek, r. pes, BlKr.; — rauh: r. papir, Jan.; — 2) narbig im Gesicht, M., Z.
  71. rúnjavəc, -vca, m. = razkuštran fantič, BlKr.
  72. rusikónjevina, f. = rusi konj, die Stechpalme (ilex aquifolium), Stara Gora pri Gorici- Erj. (Torb.); — prim. rus 1).
  73. rusoglàv, -gláva, adj. rothköpfig, Jan.
  74. rusovína, f. svinčena r., der Mennig, DZ.
  75. rúšav, adj. = garjav, krätzig, C., Bolc, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — prim. 3. ruša.
  76. rúšev, adj. Krummholz-, Zwergkiefer-, Z.; ruševo olje, Jan.
  77. rúševəc, -vca, m. 1) der Birkhahn (tetrao tetrix), Cig., Jan., M., Erj. (Ž.), Gor.; — 2) = ruš, die Zwergkiefer, der Krummholzbaum, C.; — 3) = pljuvanec, die Alpenrose, der Almrausch (rhododendron), Jesenice ( Gor.).
  78. 1. rúševina, f. coll. der Rasen, C., Z.
  79. 2. rúševina, f. das Zwergkieferholz, das Krummholz, Jan.
  80. rúševje, n. coll. 1) das Zwergkieferholz, das Krummholz (pinus mughus), Snežnik ( Notr.)- M., Nov.; — 2) = ruševec 3), der Alpenrosenstrauch (rhododendron), Zv.; = prim. ruš.
  81. rúševka, f. die Birkhenne, Cig.
  82. rušı̑təv, -tve, f. die Zerstörung, nk.; — die Störung, Jan.
  83. rušı̑vəc, -vca, m. der Zerstörer, Cig., Jan.
  84. rušljìv, -íva, adj. zerbrechlich, mürbe: kamenje je rušljivo, Cig.
  85. rváč, m. 1) der Flachs-, Hanfraufer, (rov-) C., Z.; — 2) der Balger, der Raufer, C.; (rovač) Cig.
  86. rváča, f. 1) = snop zrelega in izrvanega lanu ali konopelj, die Flachs- oder Hanfgarbe, Z., Lašče- Erj. (Torb.), Dol.; — 2) nizka in zajetna ženska (šaljivo), Lašče- Erj. (Torb.).
  87. rváčast, adj. einer Hanf- o. Flachsgarbe ähnlich: rvačasta ženska = nizka in zajetna ženska (šaljivo), Lašče- Erj. (Torb.).
  88. rválọ, n. = kramp, die Spitzhaue, Habd.- Mik., C.
  89. rvàn, -ána, m. der Raufbold, Cig., Jan., Gor.- M., Vod. (Izb. sp.).
  90. rvánast, adj. raufsüchtig, Gor.- M.
  91. rvánica, f. 1) = zel s korenikami izrvana, C.; — 2) = rvača 1), Notr.
  92. rvȃnje, n. 1) das Ausraufen; — 2) das Raufen, die Balgerei; — das Streiten.
  93. rvánka, f. die Rauferei, Dict., Lašče- Levst. (Rok.), SlGor.- C.; — der Zwist, Jarn., Cig., Met.
  94. rvȃnkati se, -am se, vb. impf. zanken, streiten, C.
  95. rvár, -rja, m. der Raufbold, C.
  96. rváti, rújem, vb. impf. 1) (mit der Wurzel) ausreißen, raufen; konoplje, lan r.; Lase si črne ruje, Preš.; — 2) r. se, raufen, sich balgen; otroci se rujejo, Dol.; s smrtjo se r., Krelj; — streiten, zanken; tudi se za to, kateri bi imel prvi biti, nemata rvati, Krelj; — 3) r. se (rovati se) = pojati se (o kobili), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — praes. rvȃm, Dol.; ŕjem, Gor., jvzhŠt.; tudi: rúvam, Valj. (Rad); rvèm, Jan., Mik., Valj. (Rad).
  97. rvȃvəc, -vca, m. 1) der Ausreißer, der Raufer, Cig.; — 2) der Raufbold, Cig., Jan.
  98. rvávən, -vna, adj. raufsüchtig, Cig.; — zänkisch, Hip. (Orb.).
  99. rvȃvka, f. die Rauferin, Cig., M.
  100. rvávnost, f. die Raufsucht, Cig.

   24.201 24.301 24.401 24.501 24.601 24.701 24.801 24.901 25.001 25.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA