Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (24.601-24.700)

  1. rodovı̑tnica, f. = rodovitna žena, die Heckmutter, Cig., Jan.
  2. rodovítnost, f. die Fruchtbarkeit.
  3. rodovı̑tost, f. die Fruchtbarkeit, Dict., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  4. rodǫ̑vnica, f. das Nationale, DZ.
  5. rodǫ̑vnik, m. das Geschlechtsregister, die Stammtafel, Jan., Cig. (T.).
  6. rǫ́gav, adj. spottsüchtig, höhnisch, Jan., Šol.
  7. rogljaváča, f. die Hüfelstange, Cig., C.
  8. rogljavíca, f. der Streitkolben, C.
  9. rogljìv, -íva, adj. höhnisch, C.; r. priimek, ein Spottname, Zora.
  10. rogobǫ̑rstvọ, n. die Wühlerei, Zv.
  11. rogoglàv, -gláva, adj. gehörnt: rogoglavi pust, Bes.
  12. rogováča, f. die Hornblende, h. t.- Cig. (T.), Erj. (Min.).
  13. rogovȃčnik, m. der Hornblendeschiefer, Erj. (Min.).
  14. rọ̑govəc, -vca, m. 1) der Hornstein, Cig. (T.), C.; — 2) das Kerat, das Hornsilber, h. t.- Cig. (T.).
  15. rogovíla, f. 1) der Gabelast; — das Gabelholz, die Gabelstange; — pl. rogovile, das Gabelgehörn, das Gabelgeweih, Mur., Cig., Jan., Ip.- M.; — 2) = rogač, der Hirschkäfer, Gor.; — 3) ein ungeschickter Mensch, M.
  16. rogovílast, adj. 1) gabelförmig; — 2) groß und ungeschickt, Mik.
  17. rogovilàt, -áta, adj. gabelig, Jan.
  18. rogovı̑łčək, -čka, m. eine Art kleine Pfahlbohne, Z.; — die Stechwinde, die Sassaparille (smilax), C., Tuš. (B.).
  19. rogovı̑łəc, -łca, m. = rogovilež 1), Jan. (H.).
  20. rogovı̑lež, m. 1) der Unruhestifter, der Streichmacher, der Wühler; pred sodbo poklicati koga kot rogovileža, Cv.; — 2) ein ungeschickter Mensch, Cig., M.
  21. rogovílica, f. dem. rogovila; ein kleiner Gabelast; ein kleines Gabelholz; — ein ähnliches Zeichen: r. nad črko, Navr. (Kop. sp.); — rogovilice vzdigniti = priseči, (šaljivo), Lašče- Levst. (Rok.); — rogovilice, die Fühlfäden, V.-Cig.
  22. rogovíliti, -vı̑lim, vb. impf. 1) mit den Händen herumfahren; ungeschickt oder ungestüm sich bewegen; sein Unwesen treiben; po noči r. po mestu; — hetzen, wühlen; — 2) r. se, sich gabeln, Cig.
  23. rogovíljenje, n. ungestüme Bewegungen; — das Unwesen; die Wühlerei.
  24. rogovı̑łnik, m. = rogovilež, Zv.
  25. rogovı̑łstvọ, n. ungestümes Treiben; — das Unruhestiften, die Wühlerei, C., nk.
  26. rogovína, f. der Hornstoff, die Hornsubstanz, C., Cig. (T.), Vrt., LjZv.
  27. rogǫ̑vje, n. das Gehörn, das Geweih.
  28. rogozovína, f. Rohrkolbenblätter, jvzhŠt.
  29. rogozovı̑t, adj. reich an Rohrkolben, Cig.
  30. rohnìv, -íva, adj. knurrig, auffahrend, aufbrausend, Jan.
  31. rojȃštvọ, n. 1) die Landsmannschaft, Cig., nk.; — 2) die Stammgenossenschaft, nk.
  32. rojẹ́vati, -am, vb. impf. zu gebären oder hervorzubringen pflegen, Erj. (Izb. sp.).
  33. rǫ́jevnica, f. das Melissenkraut, C.
  34. rojı̑təv, -tve, f. das Schwärmen, Mur.
  35. rojı̑vəc, -vca, m. der Herumschwärmer, Cig., C.
  36. rójstvən, -stvəna, adj. = rojsten, Mur., Cig. (T.), nk.
  37. rójstvọ, n. die Geburt; po Kristovem rojstvu; — tudi rojstvọ̀, Dict., Hip., Kast.
  38. rokáv, m. 1) der Ärmel; imeti jok za rokavom = zum Weinen geneigt sein, Jurč.; — 2) pl. rokavi = rokavci, das kurze, bis zu den Lenden reichende Ärmelleibchen des weiblichen Geschlechtes; — vrhnja, kratka, bela jopa ženska, BlKr.; — 3) rokav, der Flussarm, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.; — der Canal, DZ.; — 4) = rokavu podoben kos polja, Cig.
  39. rokaváč, m. die Jacke, Cig., Bes.
  40. rokávčək, -čka, m. dem. rokavec; 1) das Ärmelchen; — 2) pl. rokavčki, die Siegwurz (gladiolus communis), Cig.
  41. rokávəc, -vca, m. dem. rokav; 1) das Ärmelchen, Mur., Cig., Jan.; — der Vorsteckärmel, Cig., Jan.; — 2) pl. rokavci = rokavi, das kurze weibliche Ärmelhemd, Mur., Cig., Jan., jvzhŠt.; — 3) rokavec, das Leimkraut (silene inflata), Pod Tabrom ( Kr.)- Erj. (Torb.).
  42. rokavíca, f. der Handschuh.
  43. rokavı̑čar, -rja, m. der Handschuhmacher.
  44. rokavı̑čarica, f. die Handschuhmacherin.
  45. rokavı̑čarstvọ, n. das Handschuhmachergewerbe.
  46. rokavíčica, f. dem. rokavica: ein kleiner Handschuh.
  47. rokavı̑čka, f. dem. rokavica; ein kleiner Handschuh.
  48. rokavı̑čnik, m. das Handschuhkästchen, Cig.
  49. rokáviti se, -ȃvim se, vb. impf. sich balgen, Cig., Jan.
  50. rokȃvnica, f. 1) das Manipel (beim Messgewand), Burg.; — 2) ein kurzer, enger Muff, der Stauch, Jan. (H.).
  51. rokȃvnik, m. der Rock mit Ärmeln, Gor.
  52. rokavnjáč, m. = rokovnjač, Valj. (Rad).
  53. rokȃvnjak, m. = rokavnik, Danj. (Posv. p.).
  54. rokodẹ̑łstvọ, n. das Handwerk, die Profession, Mur., Cig., Jan., nk.; — die Manufacturei, Cig.
  55. rokotvòr, -tvǫ́ra, m. die Handarbeit, Jan., nk.; die Manufacturware, Cig. (T.); — hs.
  56. rokotvǫ̑rəc, -rca, m. der Manufacturarbeiter, Jan. (H.).
  57. rokotvǫ́rən, -rna, adj. mit der Hand gemacht oder erzeugt, Cig. (T.); rokotvǫ̑rni papir, das Handpapier, Cig. (T.); rokotvorno delo, die Handarbeit, Šol.; Manufactur-, Jan.; — hs.
  58. rokotvorína, f. das Manufact, Jan., DZ.; die Manufacturware, Jan., Cig. (T.); — hs.
  59. rokotvǫ̑rnica, f. die Manufactur, Cig. (T.), C.; — hs.
  60. rokotvornína, f. = rokotvorina, DZ.
  61. rokotvǫ̑rstvọ, n. das Handwerk, das Manufacturwesen, Cig., Jan., Cig. (T.), kajk.- Valj. (Rad); — hs.
  62. rokovȃnje, n. 1) die Handhabung, die Manipulation, DZ.; poslovno r., die Geschäftsmanipulation, DZ.; ( hs.); — 2) das gegenseitige Händereichen, Dol., jvzhŠt.
  63. rokovȃt, f. tudi: rokovȃd, Mur., Danj.- Mik., vzhŠt.; pogl. rokovet.
  64. rokováti, -ȗjem, vb. impf. 1) r. s čim, etwas handhaben, damit manipulieren, Cig. (T.), C., DZ.; ( hs.); — 2) r. se s kom, sich die Hände reichen, SlN., Dol., jvzhŠt.
  65. rokovẹ̑dež, m. der Chiromant, Jan. (H.).
  66. rokǫ́vən, -vna, adj. 1) Termin-: rokǫ̑vni račun, die Terminrechnung, Cel. (Ar.); rokovni zapisnik, das Fristenprotokoll, Levst. (Nauk); rokovno = na roke, terminweise, Cig., Jan.; — 2) periodisch, Ravn.- Cig., Jan., C., Levst. (Cest.); rokovna vadba v orožju, DZ.
  67. rokovę̑t, f. die Handvoll, Habd.- Mik., BlKr., Cig., Jan.; r. prediva, ein Büschel Flachs, C.; (rokoved, Dalm.; -vad, -vat, Mur., Danj.- Mik.).
  68. rokovę̑tca, f. dem. rokovet; eine kleine Handvoll, kajk.- Valj. (Rad).
  69. rokovę̑tka, f. dem. rokovet; das Büschel: r. cvetlic, C.
  70. rokovnáč, m. = rokovnjač, Levst. (Zb. sp.).
  71. rokǫ̑vnica, f. gefährliche Landstreicherin: ni bilo v vsem našem okraju nobene rokovnice in ciganke, LjZv.
  72. rokǫ̑vnik, m. 1) der Muff, Vrt.; — 2) = rokovnjač, C., M., Zora, DSv. (III. 52.); o rokovnikih se pravi, da so otrokom roke odsekovali, ki so jim potem v temi svetile kakor luči; od tega morda imajo ime; prim. Levst. (Zb. sp. III. 302.); tudi rokovník, Jurč.
  73. rokovnjáč, m. der Landstreicher, der Vagabund; rokovnjači so bili na Gorenjskem v veliko družbo zedinjeni berači, tatje in razbojniki; — prim. rokovnik 2).
  74. rokovnjȃčar, -rja, m. = rokovnjač, Cig., Jan.
  75. rokovnjȃčarica, f. die Landstreicherin, Cig.
  76. rokovnjáščina, f. die Landstreicher-, Bettlersprache, Cig.
  77. rokovnjáški, adj. landstreicherisch.
  78. rokovnjȃštvọ, n. das Landstreicherthum.
  79. rokovǫ́diti, -vǫ̑dim, vb. impf. anleiten, Jan.; — po drugih slov. jezikih.
  80. rǫ̑marstvọ, n. das Wallfahrerthum, das Pilgerthum.
  81. romȃvš, m. das Getöse, Cig., Jan.
  82. rọ̑parstvọ, n. das Räuberwesen, die Räuberei.
  83. rọ̑pavəc, -vca, m. der Räuber, C.
  84. rọ̑pavski, adj. räuberisch, C.
  85. ropotàv, -áva, adj. polterhaft, Cig., Jan.
  86. ropotȃvəc, -vca, m. der Polterer, Cig., Jan.
  87. ropotȃvka, f. 1) die Poltrerin, Cig.; — 2) die Handklapper, Cig.; — 3) neko jabolko, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
  88. ropotávost, f. der Poltersinn, Cig.
  89. rosı̑təv, -tve, f. 1) das Thauen, Cig.; — 2) das Rösten (des Flachses), Cig.
  90. rosı̑vəc, -vca, m. der Flachsröster, Cig.
  91. rotı̑təv, -tve, f. das Beschwören, die Beschwörung, Cig.
  92. rotı̑vəc, -vca, m. 1) der Beschwörer, Cig., Jan.; — 2) der Schwörer, Cig.
  93. rotnjȃva, f. die Wunde an einem Baume, Cig.; — prim. roten.
  94. ròv, róva, m. 1) der Graben, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); Vsi pod Sisek se nabrali, Tam se v rove zakopali, Npes.- Vod. (Pes.); der Laufgraben, Cig., Jan., Cig. (T.); cestni r., der Straßengraben, Levst. (Cest.); — das Flussbett, M., Npes.- Kres; — der Canal, Mur.; — 2) der Stollen, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Nov.; okrožni r., der Revierstollen, DZ.; — 3) der Steinbruch, Cig., Jan., Mik.
  95. rǫ̑v, -ı̑, f. = pri tleh ležeča skala (torej že izrita iz zemlje), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (LjZv.).
  96. rováč, m., Cig., pogl. rvač.
  97. rovȃča, f. der Karst, C.
  98. rovȃjsati, -am, vb. impf. = nekako razgrajati, vpiti in jokati vse vprek, BlKr.
  99. rovalíšče, n. = krtine, C.
  100. rovár, -rja, m. der Wühler, Cig., Jan., ZgD.

   24.101 24.201 24.301 24.401 24.501 24.601 24.701 24.801 24.901 25.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA