Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (24.501-24.600)

  1. režàv, -áva, adj. keifisch, zänkisch: režava mačeha, SlN.
  2. režávast, adj. = režav, Šol.
  3. režȃvəc, -vca, m. der Zahnfletscher, Cig.
  4. ribȃrstvọ, n. die Fischerei, Cig., Jan., nk.
  5. ribičevȃnje, n. das Fischen, die Fischerei, C.
  6. ribičeváti, -ȗjem, vb. impf. Fischer sein, die Fischerei betreiben, Cig., ogr.- M., Krelj.
  7. rı̑bičevka, f. die Fischersfrau.
  8. rı̑bičevski, adj. Fischer-, Cig.
  9. rı̑bištvọ, n. die Fischerei.
  10. ribolòv, * -lǫ́va, m. der Fischfang, nk., Gor.
  11. ribolǫ́vən, -vna, adj. 1) den Fischfang betreffend: ribolǫ̑vni listki, Levst. (Nauk), DZkr.; — 2) fischbar, Cig.
  12. ribolǫ̑vski, adj. den Fischfang betreffend: r. dan, der Fischtag, Cig.; ribolovska pravica, DZkr.
  13. ribolǫ̑vstvọ, n. die Fischerei, DZ., nk.
  14. riboslǫ̑vəc, -vca, m. der Fischkundige, Cig.
  15. riboslǫ̑vje, n. die Fischkunde, Cig.
  16. ribovı̑t, adj. fischreich, Cig., Jan., nk.
  17. ribovítən, -tna, adj. = ribovit, Mur.
  18. ribovítnost, f. = ribovitost, Mur.
  19. ribovı̑tost, f. der Fischreichthum, nk.
  20. riboznȃnstvọ, n. die Fischkunde, Cig.
  21. rı̑bstvọ, n. die Fischzucht, Levst. (Nauk).
  22. ricīnov, adj. Ricinus-: ricinovo olje, Cig.
  23. ríčavka, f., C., pogl. ridžavka.
  24. rídovnik, m. 1) die Steuerstange des Wagens, Dol.; — 2) der Nagel, der durch den Rungschemel geht, Dol.
  25. rídžavka, f. = divja repa, repica, (rič-) C.
  26. rígavəc, -vca, m. der Rülpser, Cig.
  27. rígavica, f. das Rülpsen, das Aufstoßen, Jan. (H.).
  28. rígavka, f. die Rülpserin, Cig.
  29. rimováti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) reimen, Guts., Cig. (T.).
  30. rı̑sarstvọ, n. die Zeichenkunst, Cig., Jan., nk.
  31. rísavəc, -vca, m. der Zeichner, Cig.
  32. rísəv, -sva, m. = ris, der Luchs, Habd.; (risu, indecl., Fara ( Notr.)- Štrek. [LjZv.]).
  33. rı̑sov, adj. = risji, Cig., Jan.
  34. rı̑təv, -tve, f. das Gedränge, C.
  35. rítovje, n. das untere, breitere Ende der Garben, C., Lašče- Levst. (Rok.); klasovje obračajo v sredo, po ritovju pretepajo možje, Jurč.; — der untere, dickere Theil der Pflanzen, Vod. (Izb. sp.); pos. spodnji deli lanu, konopelj (odpadki pri trenju), Št.
  36. riváč, m. der Hauzahn des Schweines, Cig., Jan., Gor.- Mik.
  37. rívanje, n. das Stoßen, M.; das Gedränge, C.
  38. rívati, -am, vb. impf. stoßen, drängen, M.
  39. rı̑vež, m. kozje ime, Podmelci- Erj. (Torb.).
  40. rı̑vs, m. das Gedränge, C.
  41. rı̑vsati se, -am se, vb. impf. sich drängen, C.
  42. rı̑žev, adj. Reis-; riževa juha.
  43. rı̑ževica, f. das Reisstroh, DZ.
  44. rjàv, -áva, adj. 1) rostig, Mur.; železo je rjavo, Levst. (Rok.); — ŕjav (o žitu), Levst. (Rok.); — 2) braun; rjava barva.
  45. rjȃvče, -eta, n. ein braunes Thier.
  46. rjȃvčək, -čka, m. dem. rjavec; 1) ein braunes Thier, Mur.; — ein braun- o. rothhaariger Knabe, Cig.; rjavček je bil David, Ravn.- Valj. (Rad); — 2) der braune Grünrüssler (phyllobius oblongus), Nov.
  47. rjȃvəc, -vca, m. 1) der Braunkopf, der Rothkopf, Mur., Cig., Šol., Kr.; — 2) ein braunes Thier, Mur.; der Fuchs (konj), Cig., Jan., M.; rjav vol, Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) veliki in mali r., der große u. der kleine Fuchs oder Nesselfalter (vanessa polychloros urticae), Erj. (Ž.); — 4) der Braunstein, das Braunerz, C.
  48. rjavẹ̑nje, n. das Rosten.
  49. rjavẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) rostig werden, rosten; železo rjavi; — 2) braun werden, sich bräunen; vino rado rjavi, kadar trgajo o deževnem vremenu, M.
  50. rjavíca, f. 1) der Rost: železa se je rjavica prijela, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) neka rjava, malo da ne rdeča ilovica, jvzhŠt.; — 3) die rothe ( o. braune) Ameise (myrmica rubra), Mur., C.
  51. rjavíčast, adj. rothhart, rothseitig: r. les (von Bäumen, die auf der einen Seite einen rothen, brüchigen Strich Holz haben), V.-Cig.
  52. rjavína, f. 1) der Rost; — 2) rostige Dinge; — 3) neka vinska trta, Konjice ( Št.)- Erj. (Torb.); rother Portugieser, = kraljevina, Trumm.; — debela r., rother Veltliner, Trumm.
  53. rjȃvka, f. 1) ženska rjavih las ali rjavega obraza, Mur., Cig.; die Brünette, LjZv.; — 2) krava rjave dlake, Mur., Z., Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) die Bergente (anas marila), C., Z., Frey. (F.); — 4) neka hruška, C., Z., Dol., Goriš., Št.- Erj. (Torb.); — neko jabolko, Razdrto ( Notr.)- Erj. (Torb.); — neka vinska trta, C., Ip.- Erj. (Torb.).
  54. rjȃvkast, adj. bräunlich.
  55. rjȃvkljat, adj. ein wenig bräunlich, Mur.
  56. rjȃvnica, f. ein rostiges Wasser ( mont.), Cig.
  57. rjavoglȃvka, f. neka raca, C.
  58. rjavorumèn, -éna, adj. isabellfarben, Jan. (H.).
  59. rjavosìv, -síva, adj. braungrau, Zora.
  60. rjávost, f. die Bräune, Mur., Cig.
  61. rjavožȏłt, adj. = rjavorumen, Jan. (H.).
  62. rjovénje, n. das Brüllen.
  63. rjȗtəv, -tve, f. das Gebrülle, Mur., Cig.
  64. rǫ́bav, adj. runzlicht, C.; — schwammicht (von der Rübe, dem Rettig), C., vzhŠt.
  65. robȃvs, m. ein grober, ungeschliffener Mensch, Cig., Jan., C., Burg., SlN.
  66. robȃvslja, f. ein grobes, ungeschliffenes Weib, Z.
  67. rǫ̑bavt, m. der Grobian, Jan.
  68. robčevína, f. = zelena lupina orehova, Cig., Jan., Polj.
  69. robídovje, n. coll. das Brombeergesträuch.
  70. robı̑vəc, -vca, m. der Einsäumer, Cig.
  71. robı̑vka, f. die Einsäumerin, Cig.
  72. rǫ̑bkovina, f. vnanja zelena lupina orehova, Cig., Jan., Mik.; tudi: leščnikov, kostanjev, M.
  73. robovȃnje, n. der Sclavendienst, die Sclaverei, C., nk.
  74. robováti, -ȗjem, vb. impf. Sclavendienste thun, ein Sclave sein, Jan., nk.
  75. robǫ́vən, -vna, adj. Kanten-: robǫ̑vni kot, der Kantenwinkel, Cel. (Geom.).
  76. robǫ̑vje, n. 1) der Rand: ob robovju bližnjega loga se je veselila živina, Jurč.; — 2) coll. die Felszacken, die Felsen, Gor.
  77. robovnàt, -áta, adj. felsig, Svet. (Rok.).
  78. robovníca, f. črta r., die Kantenlinie, Cel. (Geom.).
  79. robovník, m. = robnik, der Hohlziegel, Gor.
  80. rǫ̑bstvọ, n. die Sclaverei, Jan., ogr.- C., nk.; robstvọ̀, Valj. (Rad).
  81. rodbı̑nstvọ, n. die Verwandtschaft, Mur.
  82. rodẹ́vati, -am, vb. impf. zu zeugen, zu gebären pflegen, Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.); — r. se, zu entstehen pflegen: v krčmi se rodeva poboj, Bes.
  83. rodı̑təv, -tve, f. die Zeugung, Cig., Jan., Cig. (T.); die Geburt, Jan.
  84. rodı̑vəc, -vca, m. der Erzeuger, Mur., Cig., Jan.
  85. rodı̑vka, f. die Gebärerin, Cig., Jan., DZ.
  86. 1. rodljìv, -íva, adj. fruchtbar, Habd.- Mik.
  87. 2. rodljìv, -íva, adj. achtsam, folgsam, C.
  88. rodoslǫ̑vəc, -vca, m. der Genealog, Jan.
  89. rodoslǫ́vən, -vna, adj. genealogisch, Cig., Jan.; rodoslǫ̑vna knjiga, das Geschlechtsregister, Cig. (T.).
  90. rodoslǫ̑vje, n. die Genealogie, Jan., Cig. (T.).
  91. rodoslǫ̑vnik, m. das Stammregister, Jan. (H.).
  92. rodǫ́vən, -vna, adj. 1) das Geschlecht, den Stamm betreffend, nk.; — 2) Gattungs-, generisch, Cig. (T.).
  93. rodovína, f. 1) das Geschlecht; Jožef je bil iz hiše in rodovine Davida, Jap.- Valj. (Rad); — 2) die Familie, Mur., Cig., Jan., nk.
  94. rodovı̑nar, -rja, m. der Genealog, Cig.
  95. rodovı̑narstvọ, n. die Genealogie, Cig.
  96. rodovı̑nəc, -nca, m. der Anverwandte, Cig., Jan., M.
  97. rodovı̑nski, adj. Geschlechts-, Familien-, angestammt, Cig., Jan., M., nk.
  98. rodovı̑t, adj. fruchtbar, Meg., Cig., Jan., M., nk., Dol.; rodovito drevo, Trub., Dalm.; rodovita zemlja, mati, Jsvkr.
  99. rodovítən, -tna, adj. fruchtbar.
  100. rodovítiti, -ı̑tim, vb. impf. fruchtbar machen, befruchten, Cig., Jan., nk.

   24.001 24.101 24.201 24.301 24.401 24.501 24.601 24.701 24.801 24.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA