Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (23.701-23.800)

  1. rákovnica, f. das Krebswasser, Cig.
  2. rákovnik, m. der Krebsbach, V.-Cig.
  3. ramǫ̑vš, m. = ramuš, V.-Cig.
  4. rȃnarstvọ, n. = ranocelstvo, Navr. (Let.).
  5. ranı̑təv, -tve, f. die Verwundung, Cig., Jan., nk.
  6. ránjevəc, -vca, m. das Kreuzkraut (senecio nemorensis), v Trnovskem gozdu- Erj. (Torb.).
  7. ranljìv, -íva, adj. verwundbar, Cig., Jan.
  8. ranljívost, f. die Verwundbarkeit, Cig.
  9. ranocẹ̑łstvọ, n. die Wundarzneikunde, die Chirurgie, Cig., Jan., C., DZ.
  10. rápav, adj., nam. vrapav; runzelig: rapave roke, SlN.; = puhel: rapava repa, redkva, vzhŠt.; — = klavrn, Gor.
  11. ráskav, adj. rauh, Dol.- Erj. (Torb.); — nam. vraskav.
  12. rȃsovice, f. pl. = rasaste hlače, KrGora.
  13. rȃsovnik, m. ein härenes Kleid, Mik., Z.; ( coll.) vsi se v rasovnik oblečejo, Ravn.
  14. rastı̑təv, -tve, f. die Balz, Cig., Jan.
  15. rastlinoslǫ̑vəc, -vca, m. der Pflanzenforscher, der Botaniker, Jan.
  16. rastlinoslǫ́vən, -vna, adj. botanisch, Jan.
  17. rastlinoslǫ̑vje, n. die Pflanzenkunde, Jan.
  18. rastlinoznȃnstvọ, n. die Pflanzenkunde, die Botanik, Cig., Jan., nk.
  19. rastlı̑nstvọ, n. das Pflanzenreich, Cig., Jan., Cig. (T.), Tuš. (R.), nk.
  20. rastljìv, -íva, adj. üppig wachsend: zelje je rastljivo, Polj.; rastljiva trta, Vrtov. (Vin.).
  21. rȃstvọ, n. das Wachsthum, Cig., Pirc.
  22. ráščav, adj. üppig wachsend, Jan.; raščav otrok, Kor.- Cig.; raščavo drevo, Glas.; r. kakor hmelj, Jan. (Slovn.).
  23. raščevı̑t, adj. = raščav, üppig wachsend, C., Vrtov. (Vin.).
  24. rašę̑ljikovica, f. maraskova rozolija (iz rašeljik žgana), Slov.
  25. rášev, adj. iz raša narejen, aus Rasch, Mik.
  26. ráševina, f. = raš.
  27. raševinár, -rja, m. der Raschmacher, Cig.
  28. ráševnat, adj. = rašev, Mik.
  29. ráševnik, m. = raš; hribovci se oblačijo v raševnik, Pjk. (Črt.); — = raševa obleka, Cig., Jan., C., Ravn.
  30. rȃšpavəc, -vca, m. der Raspler, Cig.
  31. rašpovíne, f. pl. die Raspelspäne, Cig.
  32. rȃštvọ, n. die Krebszucht: raštvo umno uravnati, Erj. (Izb. sp.).
  33. ratȃrstvọ, n. der Ackerbau, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
  34. ráva, f. die Quecke (triticum repens), Vrtojba pri Gorici- Erj. (Torb.); — prim. 2. raba.
  35. ravȃn, ravnı̑, f. die Ebene; po ravnih, Polj.; — die ebene Fläche, Cig., Jan., Cig. (T.); das Niveau, Cig. (T.); (ravȃn, gen. ravȃni: v ravani, LjZv.).
  36. ravȃnəc, -nca, m. der Bewohner der Ebene, SlN.
  37. rávən, -vni, f. = ravan, Jan., Danj.- M., BlKr.; s hriba priti v ravan, Levst. (Zb. sp.).
  38. rávən, -vna, adj. 1) eben; raven svet, ravno polje; — ravna geometrija, die ebene Geometrie, Cig. (T.); — 2) gerade; raven kakor sveča; ravna pot; ravno po jamljiču! kliče ratar volu pred plug vpreženemu, Lašče- Levst. (Rok.); — ravnih 35.000 gold., rund 35.000 fl., Levst. (Pril.); — ravno, neravno število, gerade, ungerade Zahl, Cig., Navr. (Let.); ( prim. sodev in lih); — geradsinnig, aufrichtig: ravno srce, Cig., ogr.- C.; — 3) ravno, adv. eben, gerade (po nem.); r. ob desetih; r. prav; ni r. dolgo (časa); r. kar, soeben; r. zdaj; r. tačas; r. smo prišli; — r. ta, r. tisti, eben dieser, eben derselbe; r. tak, tolik; r. tam, r. tukaj; r. tako; — r. ko, eben als; — gleich: r. kakor, gleich als; če r., ako r., dasi r. ( nav. čeravno, akoravno, dasiravno), wenngleich.
  39. rávən, praep. c. gen. 1) = zraven, neben, Mur., ogr.- Mik., Trub., Dalm.; raven tega, außerdem, Krelj; — 2) gemäß: raven evangelija, Trub.- Let.; — (nekaterim pisateljem tudi praef. Neben-: ravenžena, ravensodnik, Jap.; ravenhlapec, Mur., Kast.; [po nem.]).
  40. ravę́na, f. = ravan, ravnina, Mur., Cig., Vest., vzhŠt.
  41. ravę̑nəc, -nca, m. = ravanec, ogr.- C.
  42. ravę̑nščina, f. = ravan, ravnina, ogr.- M., C.
  43. rávna, f. = ravan: po gorah in ravnah, Dalm.- Valj. (Rad); — ravnà: Še lepši ravna, Kjer je pobič doma, Npes. ( Kor.)- Kres.
  44. ravnáč, m. 1) der Gleichmacher, der Ebner, Mur.; der Ebner bei der Weingartenhau: = delavec, kateri za kopači (v vinogradu) grudje ravna, vzhŠt.- C.; — 2) der Gerademacher: r. dratu, der Drahtrichter, Cig.; — 3) der Steuermann: r. ladje, ogr.- Valj. (Rad).
  45. ravnȃłnica, f. das Richtscheit, C.
  46. ravnȃłnik, m. das Richtscheit, C.
  47. ravnálọ, n. naprava, katera kaj ravna: r. svetlobe, der Lichtregulator, Cig. (T.); — die Hemmung, das Echappement in der Uhr, Cig. (T.); — ( fig.) die Richtschnur, die Regel, Cig., C.; r. človeške volje, Cv.
  48. ravnár, -rja, m. der Regulator ( mech.), Cig. (T.), DZ.
  49. ravnȃtelj, m. der Leiter, der Director, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., nk.
  50. ravnȃteljica, f. 1) die Leiterin, die Directrice, nk.; — 2) črta r., die Richtlinie, die Richtungslinie ( math.), Cig. (T.).
  51. ravnȃteljstvọ, n. die Leitung, die Direction, die Directorswürde, Jan., Cig. (T.), DZ., nk.
  52. ravnȃtəv, -tve, f. das Verfahren, die Handlungsweise, Cig., Jan., C.
  53. ravnáti, -ȃm, vb. impf. 1) eben machen, ebnen; grudje v vinogradu r., C.; perilo r., die Wäsche vor dem Plätten flach zusammenlegen, vzhŠt., BlKr.; sukno v pole r., Cig.; — ( pren.) r. se, sich gütlich vergleichen, Svet. (Rok.); — 2) gerade richten: palice r.; — gehen heißen: k maši, h kosilu r. koga, Npes.-K.; r. se kam, sich zu gehen anschicken; r. se na pot; Marija se od nas ravna, Npes.- Jan. (Slovn.); r. se na ples, sich zum Tanze anschicken, Preš.; k dežju se ravna, es ist ein Regen im Anzuge, Met.; r. se k smrti, C.; — lenken: konje, ladjo r.; plug r., Danj. (Posv. p.); leiten; Vse ravna le božja moč, Danj. (Posv. p.); ljudi k Bogu r., Ravn.; počutke od pozemeljskega k nebeškemu življenju r., Kast.; — r. se, sich richten; r. se po kom (čem); mlajši se ravnajo po starejših; po postavah se r.; kazen naj se ravna po pregrehi; — 3) aufziehen, züchten; r. kokoši, krave itd., Goriš.- Erj. (Torb.), Štrek.; koliko živine ravnate? Kras- Štrek. (Let.); r. trto, den Weinbau treiben, Cig.; — r. truplo, für den Leib sorgen, Jsvkr.; — r. se, gedeihen, Gor.; to otroče se ne bo ravnalo = umrlo bo, Goriš.- Erj. (Torb.); — 4) in Ordnung bringen: gredo ženitovansko pismo ravnat, Glas.; — bereiten: gosti r., Jsvkr.; — 5) žito r., t. j. z rešetom čistiti, Cig., Dalm., Kras, Goriš.- Štrek. (Let.); — 6) thun: kaj ravnaš? was machst du? Polj., Tolm.- Štrek. (Let.); handeln; prav, pošteno, krivično r.; — umgehen: grdo, lepo r. s kom.
  54. ravnȃva, f. das Vorgehen, das Verfahren, Cig., Jan., C.
  55. ravnȃvəc, -vca, m. 1) der Ebner, Cig.; — 2) der Geraderichter, Cig.; — 3) der Leiter, der Ordner, Cig.
  56. ravnȃvka, f. 1) die Leiterin, Cig.; — 2) ženska, katera žito ravna, die Räderin, Cig.
  57. ravnȃvstvọ, n. die Leitung, Cig., C., DZ.
  58. rȃvnəc, -vnəca, (-vənca), m. = ravanec, Gor.
  59. ravníca, f. die Ebene.
  60. rȃvnič, adv. 1) gerades Weges, geradeaus, ogr.- Mik.; — 2) gerade, just, ogr.- C.; — če ravnič, abschon, ogr.- C.
  61. ravníčica, f. dem. ravnica; eine kleine Ebene.
  62. ravníčina, f. eine kleine Ebene, Gor.
  63. rȃvnički, adv. eben, in der Ebene hin, (tudi: ravnı̑čki), Mur.
  64. rȃvnik, m. 1) der Richthammer, V.-Cig.; — 2) der Äquator, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Jes., nk.; — 3) ein ebener Platz, Mur.; — die Bergtafel, V.-Cig.
  65. ravnílọ, n. 1) das Richtzeug, Cig.; der Richtstock, V.-Cig.; — das Richtscheit, Cig., Jan., M.; das Lineal, Cig., Jan., Cig. (T.), Žnid.; — 2) die Regel, die Norm, Mur., V.-Cig., Jan., DZ., nk.
  66. ravnína, f. die Ebene.
  67. ravninomę̑rstvọ, n. die Planimetrie, Cel. (Geom.).
  68. rȃvniški, adj. Äquatorial-, Cig. (T.); r. tok, Jes.
  69. ravnı̑telj, m. der Leiter, ogr., kajk.- Valj. (Rad).
  70. ravníti, -ím, vb. impf. = ravnati, ebnen, planieren, Cig., Jan., Cig. (T.).
  71. ravnı̑vəc, -vca, m. der Ebner, Cig.
  72. rávnja, f. = ravan, Cig.
  73. ravnjȃva, f. = ravnina, Mur.
  74. ravnǫ̑č, f. = ravnota, die Ebene, C.; — na ravnoč = na ravnost, geradeaus, vzhŠt.
  75. ravnočŕtən, -tna, adj. geradlinig, C., nk.
  76. ravnodìł, -díla, adj. flachfüßig, Cig.
  77. ravnodílast, adj. r. rog, ein Tellerhuf, Cig.
  78. ravnodı̑łəc, -łca, m. človek s širokim in ploščatim podplatom, der Plattfuß, Cig., Kras, Lašče- Erj. (Torb.).
  79. ravnodúšən, -šna, adj. gleichmüthig, M., nk.
  80. ravnodúšnost, f. der Gleichmuth, M., nk.
  81. ravnohǫ́tən, -tna, adj. gleichgesinnt, Jurč. (Tug.).
  82. ravnoizbǫ̑čen, adj. planconvex, Sen. (Fiz.), DZ.
  83. ravnojámast, adj. planconcav, Sen. (Fiz.).
  84. rȃvnọkàr, adv. = ravno kar, soeben.
  85. ravnokrı̑łəc, -łca, m. ravnokrilci, Geradflügler (orthoptera), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  86. ravnolę́žən, -žna, adj. in einem Niveau liegend, Cig. (T.); — = vodoraven, horizontal, Vrt., Nov.
  87. ravnolę̑žje, n. die Lage im gleichen Niveau, Vrt.; — ( das Niveau, Cig. [T.], DZ.).
  88. ravnolíčən, -čna, adj. = istoličen, C.
  89. ravnolíčnost, f. = istoličnost, Cig.
  90. ravnomę́rən, -rna, adj. = someren, ebenmäßig, Cig., Jan., C.
  91. ravnomę̑rje, n. = somerje, das Ebenmaß, Cig., Jan., Nov.
  92. ravnomę́rnost, f. = somernost, die Ebenmäßigkeit, Cig., Jan.
  93. ravnonòg, -nǫ́ga, adj. geradbeinig, Cig.
  94. ravnoplòsk, -plǫ́ska, adj. ebenflächig, Cel. (Geom.).
  95. ravnoprávən, -vna, adj. = enakopraven, gleichberechtigt, C., nk.
  96. ravnoprávnost, f. = enakopravnost, die Gleichberechtigung, nk.
  97. ravnoslẹ́dən, -dna, adj. folgerecht, consequent, Cig., Jan., C.
  98. ravnosŕčən, -čna, adj. offenherzig, gerade, Mur., Cig., Jan., Vrtov. (Vin.).
  99. ravnosŕčnost, f. die Offenherzigkeit, Mur., Cig.
  100. rávnost, f. die Ebenheit; — die Geradheit; na r., in gerader Richtung, geradeaus; na r. črez polje iti; na r. iz krčme domov iti; na r. komu kaj povedati, jemandem etwas gerade heraus sagen; tudi: na ravnọ̑st.

   23.201 23.301 23.401 23.501 23.601 23.701 23.801 23.901 24.001 24.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA