Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (23.601-23.700)

  1. pustolóvən, -vna, adj. abenteuerlich, Cig. (T.); p. prigodek, ein Abenteuer, Cig. (T.).
  2. pustolovína, f. das Abenteuer, Cig. (T.).
  3. pustolǫ̑vka, f. = postolka, BlKr.
  4. pustolǫ̑vski, adj. abenteuerlich, LjZv.
  5. pustolǫ̑vstvọ, n. das Trachten nach leeren Dingen: leere Schwärmerei, SlN.- C.; — abenteuerliches Beginnen: junaška slava se mu je zdela pustolovstvo in brezumje, LjZv.
  6. pustováti, -ȗjem, vb. impf. den Fasching feiern, Mur., Cig., ZgD., Polj.
  7. pustovȃvəc, -vca, m. der Faschingsnarr, Jan.
  8. puščȃva, f. 1) die Wüste, die Einöde; — 2) = pusta jed, Polj.
  9. puščávati, -am, vb. impf. = puščati, Štrek.
  10. puščȃvčək, -čka, m. dem. puščavec; der Einsiedler, Preš.
  11. puščȃvəc, -vca, m. 1) der Einsiedler, Preš.; — 2) die Blaumerle, die Blauamsel (turdus cyanus), C.
  12. puščȃvən, -vna, adj. Wüsten-.
  13. púščavka, f. das Aderlasswerkzeug, C.
  14. puščȃvnat, adj. öde: puščavnato očastvo, Vrtov. (Sh. g.).
  15. puščȃvnica, f. die Einsiedlerin, Mur., Cig., Jan.
  16. puščȃvnik, m. 1) der Einsiedler; — 2) der Einsiedlerkrebs (pagurus), Erj. (Z.).
  17. puščȃvniški, adj. Einsiedler-: puščavniško življenje.
  18. puščevína, f. die Fischtraube, Št. (?).
  19. puševáti, -ȗjem, vb. impf. ad pušniti; = poljubovati, küssen, C., Trub.
  20. pȗševnik, m. der Ladstock, Tolm.- Erj. (Torb.).
  21. pušı̑vəc, -vca, m. der Raucher, nk.
  22. pȗškovən, -vna, adj. Flinten-, nk.
  23. puškovník, m. der Büchsenspanner, Jan.
  24. puškovr̀t, -vŕta, m. der Büchsenbohrer, Cig.
  25. pȗšpanov, adj. buchsbäumen.
  26. pušpanovína, f. das Buchsbaumholz, Cig.
  27. pútav, adj. 1) mit großem Kropf: putavo pišče, vzhŠt.- C.; — 2) mit einem Hodenbruch behaftet, Jan., C., Zilj.- Jarn. (Rok.), vzhŠt.; — 3) unreif (von Thieren), C., KrGora.
  28. pútavəc, -vca, m. 1) der einen Leibschaden hat, C., vzhŠt.; — 2) der Stier, Ščav.- Trst. (Let.); — 3) ein unreifes Wesen, der Gelbschnabel, C.; — 4) das kleine Löwenmaul (antirrhinum orontium), (-ovec) Josch.
  29. pȗvati, -am, vb. impf. = staviti, bauen, Kor., Št.; — prim. srvn. bûwen, bauen, Štrek. (Arch.).
  30. rábəljstvọ, n. das Scharfrichteramt, Cig.
  31. rabljìv, -íva, adj. = raben, brauchbar, Jan.
  32. raboprodȃvəc, -vca, m. der Bestandgeber, Cig., DZ.
  33. rabọ́tovina, f. = dobrovita, der Schlingbaum (viburnum lantana), Postojna- Erj. (Torb.).
  34. račljìv, -íva, adj. lieb, angenehm, wünschenswert, vzhŠt.- C.
  35. račȗnarstvọ, n. die Rechnungswissenschaft, Cig. (T.); — die Rechnungsführung, Cig., C., DZ.
  36. račúnavəc, -vca, m. der Rechner, Cig.
  37. račúnavka, f. die Rechnerin, Cig.
  38. računodȃvəc, -vca, m. der Rechnungsleger, Cig., Jan., DZ.
  39. računoslǫ̑vje, n. = matematika, Jan.
  40. računovína, f. die Rechnungstaxe, Cig., Jan.
  41. računovǫ̑dba, f. die Rechnungsführung, Jan.
  42. računovǫ̑dəc, -dca, m. der Rechnungsführer, Levst. (Pril.).
  43. računovǫ́dja, m. = računovodec, Jan., nk.
  44. računovǫ̑dnik, m. = računovodec, Cig.
  45. računovǫ̑dstvọ, n. die Rechnungsführung, Cig., DZ.
  46. računoznȃnstvọ, n. die Rechenkunst, Cig.
  47. račȗnstvọ, n. das Rechnungswesen, Cig., Jan., DZ.; das Rechnungsfach, Cig., Jan.; — die Rechenkunst, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  48. radodȃvəc, -vca, m. der Freigebige: če bo radodavec, bo vse razdal, Jsvkr.
  49. radodávən, -vna, adj. freigebig, Dict., Jan., Lašče- Levst. (Zb. sp.).
  50. radodávnost, f. die Freigebigkeit, Jan., Z.
  51. radodẹljìv, -íva, adj. freigebig; radodeljiva ("radeliva") dobrota božja, Bas.
  52. radogovǫ́rən, -rna, adj. redselig, Jan.
  53. radopẹ́vən, -vna, adj. gesangliebend, Jan.; gesanglustig, DSv.
  54. radopẹ́vnost, f. die Gesangliebe, Jan.
  55. radosprávən, -vna, adj. kdor rad spravlja: skop in r., Jurč.
  56. radostljìv, -íva, adj. erfreulich, Mur.; freudenvoll: r. sijaj, SlN.
  57. radostljívost, f. die Erfreulichkeit, Mur.
  58. radovalíšče, n. der Unterhaltungs-, Belustigungsort, C.
  59. radovȃnje, n. 1) das Frohlocken, die Fröhlichkeit, Mur., Cig., Jan., nk.; — die Unterhaltung, C.; — 2) das Liebkosen, das Schmeicheln, Cig.; z radovanjem kaj dobiti, etwas erschmeicheln, Dict.; mati vardeva svoje dete z radovanjem, Jap. (Sv. p.).
  60. radovánka, f. das Freudenlied, Let., Nov.
  61. radováti se, -ȗjem se, vb. impf. 1) r. se, sich freuen, frohlocken, Mur., Cig., Jan., ogr., kajk.- Valj. (Rad), nk.; r. se čemu, sich einer Sache freuen, Met.; r. se komu, sich über jemanden freuen, kajk.- Valj. (Rad); r. se nad kom (čim), Cig., ogr.- Valj. (Rad), nk.; — sich unterhalten, Cig., Jan., Kanalska dol.- Jarn. (Rok.); — 2) schmeicheln, liebkosen, Dict., Cig.; r. se komu, okoli koga: pes se raduje gospodarju, okoli gospodarja, Cig.
  62. radovȃvəc, -vca, m. 1) der Frohlocker, Mur.; — 2) der Liebkoser, der Schmeichler, Cig.
  63. radovẹ́dčən, -čna, adj. = radoveden, Mur., Cig.
  64. radovẹ́dən, -dna, adj. neugierig, Cig., Jan., M., nk.; — wissbegierig, Mur., Jan., ogr.- M.
  65. radovẹ̑dnež, m. der Neugierige, Cig., C., nk.
  66. radovẹ̑dnica, f. die Neugierige, C., nk.
  67. radovẹ́dnost, f. die Neugierde, Cig., Jan., nk.; r. ga lomi, grudi, die Neugierde plagt ihn, Jan.
  68. radovę́rən, -rna, adj. leichtgläubig, Cig., Jan., Zora; radoverne ljudi varati, Jurč.
  69. radovę́rnost, f. die Leichtgläubigkeit, Cig.
  70. radovídən, -dna, adj. schaulustig, Cig., Jan., Burg. (Rok.).
  71. radovídnost, f. die Schaulust, Jan.
  72. radovǫ̑ljəc, -ljca, m. der Freiwillige, der Volontär, Guts.- Cig.
  73. radovǫ́ljən, -ljna, adj. 1) freiwillig, Mur., Cig., Jan.; radovoljno uboštvo, Schönl.; radovoljno bežati od česa, Kast.; čebele bodo radovoljno svoj panj zapustile, Gol.; radovoljna dražba, freiwillige Feilbietung, Levst. (Nauk); — 2) bereitwillig, Cig., Jan.
  74. radovǫ̑ljnik, m. der Freiwillige, Mur., SlN.; Mi srčni radovoljniki Jih č'mo nazaj podret', Vod. (Pes.); enoletni radovoljniki, die Einjährig-Freiwilligen, Levst. (Nauk).
  75. radovǫ́ljnost, f. 1) die Freiwilligkeit, Mur., Cig., Jan.; — 2) die Bereitwilligkeit, Cig., Jan.
  76. radožìv, -žíva, adj. lebenslustig: radoživi vitez, Cv.
  77. radožívost, f. die Lebenslust, Cv.
  78. ragljàv, -áva, adj. quakend, Jan.; — geschwätzig, Jan.
  79. rahǫ́vš, m. der Lärm, Notr.
  80. rajȃva, f. das Tanzen, der Tanz, C.
  81. rájavəc, -vca, m. = plesavec, Mur., Valj. (Rad), Npes.- Kres.
  82. rájavka, f. die Tänzerin, Mur., Kr.- Valj. (Rad).
  83. rájtavəc, -vca, m. der Rechner, Cig.
  84. rȃjževəc, -vca, m. der Reisbrantwein, der Arrack, Cig.
  85. rȃjževica, f. das Reisstroh, Cig., Jan.
  86. rákəv, -kve, f. der Sarg, Jan., C., DZ., Levst. (Nauk); — die Gruft, nk.; — češ.
  87. rakítov, adj. Bachweiden-, Mur., Cig., Jan.
  88. rakítovəc, -vca, m. 1) der Bachweidenstrauch, Z.; — 2) die Bachweidengegend, Mur., Cig.
  89. rakítovina, f. das Bachweidenholz, Cig., Jan.
  90. rakı̑tovje, n. = rakitje, Mur., Cig., Jan.
  91. rakítovka, f. die Bachweidengerte, Mur., Cig.
  92. rȃklovəc, -vca, m. = fižol, ki se ovija okolo rakel, die Stangenbohne, Tolm.- Erj. (Torb.).
  93. rakolòv, -lóva, m. der Krebsfang, Jan.
  94. rakolǫ̑vəc, -vca, m. der Krebsfänger, Jan.
  95. rákov, adj. 1) Krebs-, Krebsen-; rakove škarje, Dict.; rakova juha, Dol.; rakove oči, Krebssteine, Z.; rakova pot, der Krebsgang, der Rückgang; reč gre rakovo pot, die Sache geht den Krebsgang; po rakovo stopati nazaj, LjZv.; — 2) = rakast, mit dem Krebs behaftet, C.; — brandig (o drevju), Jan.; (-av?).
  96. rákovəc, -vca, m. der Laubfrosch, Jan.
  97. rákovica, f. 1) das Krebsweibchen, Mur., Jan., Pjk. (Črt.); — 2) die Krabbe, Cig. (T.), DZ.; navadna r., die gemeine Krabbe (portunus maenas), velika r. (cancer pagurus), Erj. (Ž.); — 3) der Vogelknöterich (polygonum aviculare), C.
  98. rakovı̑t, adj. krebsreich, Cig., Jan.
  99. rakovítən, -tna, adj. = rakovit, Jan.
  100. rákovka, f. 1) das Krebsweibchen, Cig., Jan., M., Dol.; — 2) = hrmestelj, C.

   23.101 23.201 23.301 23.401 23.501 23.601 23.701 23.801 23.901 24.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA