Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (23.501-23.600)

  1. prvorę́dən, -dna, adj. ersten Ranges: prvoredna država, gostilna, SlN.
  2. prvorǫ́dən, -dna, adj. prvorodni greh, die Erbsünde, Cig., Jan.; — rus., polj.
  3. prvorǫ̑dstvọ, n. die Erstgeburt, Cig., Jan., Cig. (T.); die Primogenitur, DZ.
  4. prvorojèn, -éna, adj. erstgeboren.
  5. prvoroję́nčič, m. dem. prvorojenec, der Erstgeborne, Cig., Jan., Trub., Dalm., Fr.- C.
  6. prvoroję́nəc, -nca, m. der Erstgeborne.
  7. prvoroję́nka, f. die Erstgeborne.
  8. prvoroję̑nstvọ, n. das Recht der Erstgeburt, Mur., Cig., Slom.- C.; die Primogenitur, Cig., Jan.
  9. prvorójstvọ, n., Jsvkr., pogl. prvorojenstvo.
  10. prvosẹ̑dnik, m. der Vorsitzende, Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk), nk.; ( stsl.).
  11. prvosẹdováti, -ȗjem, vb. impf. den Vorsitz führen, präsidieren, Jan., Naprej- C.
  12. prvosẹ̑dstvọ, n. der Vorsitz, das Präsidium, Jan., nk.
  13. prvosę̑łəc, -łca, m. der Ureinwohner, Cig., Jan., Cig. (T.), SlN.
  14. prvoseljàn, -ána, m. = prvoselec, Cig., C.
  15. prvosǫ́dən, -dna, adj. = prvosodnji, Jan. (H.).
  16. prvosǫ́dnji, adj. erstrichterlich, Cig., Jan.
  17. prvọ̑st, f. der Primat, der Vorzug, C.
  18. prvostávən, -vna, adj. prvostȃvni koli zemljemerski, die Stangen der Fixpunkte, Levst. (Močv.).
  19. prvostǫ̑jnik, m. der Vorsteher, Jan., Bes., SlN.
  20. prvostółən, -łna, adj. Metropolitan-: prvostǫ̑łna cerkev, nk.
  21. prvostǫ̑łnica, f. die Metropole, Nov.- C., Raič (Slov.).
  22. prvostǫ̑łnik, m. der Metropolit, der Primas, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — stsl.
  23. prvostǫ̑łstvọ, n. der Primat, Jan. (H.).
  24. prvostorję́nčič, m. das erstgeworfene Junge, Jap.- C.
  25. prvosvẹ́tən, -tna, adj. urweltlich, Cig., Jan.
  26. prvošọ̑ləc, -lca, m. ein Schüler der ersten Classe (einer Mittelschule).
  27. prvótən, -tna, adj. ursprünglich, Ur-, Original-, primär, primitiv, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; prvotni pomen, Cig. (T.); prvotni spis, das Original, Jan.; prvotni tok, inducierender Strom ( phys.), Cig. (T.).
  28. prvotína, f. coll. die Erstlinge, Jan., ogr.- C.
  29. prvotìsk, -tíska, m. prvotiski, die Druckerstlinge, die Incunabeln, Cig.
  30. prvǫ̑tnik, m. das Original, Jan.
  31. prvótnost, f. die Ursprünglichkeit, die Originalität, Cig., Jan., nk.
  32. prvotvòr, -tvǫ́ra, m. das Original, Cig., Jan.; — polj.
  33. prvotvǫ́rən, -rna, adj. Original-, Cig., Jan., Cig. (T.); prvotvǫ̑rne gore, die Urgebirge, Cig. (T.).
  34. prvotvǫ́rnost, f. die Originalität, Cig. (T.).
  35. prvovȃnje, n. die Hegemonie, Cig. (T.).
  36. prvováti, -ȗjem, vb. impf. der erste sein, Ravn.; K. je prvoval v vseh latinskih šolah, Navr. (Kop. sp.); den Vorrang haben, Nov.- C.; den Ton angeben, Jan.
  37. prvovŕstən, -stna, adj. zur ersten Reihe gehörig, nk.; — classisch, Cig.
  38. prvovȓstnik, m. der Classiker, Cig.
  39. prvožı̑vəc, -vca, m. das Urthier, das Protozoon, Cig.
  40. prvožı̑vka, f. = prvoživec, Cig.
  41. pȓvstvọ, n. der Vorrang, der Primat, V.-Cig., Jan., Cig. (T.), Jap.- C.; die Suprematie, Cig. (T.).
  42. psalmopẹ̑vəc, -vca, m. der Psalmist, Jan., ZgD.
  43. psíkavəc, -vca, m. der Zischer, Cig., Jan.
  44. psíkavka, f. die Zischerin, Cig.
  45. psíkovəc, -vca, m. = psika, Št.- C.
  46. psíkovina, f. = psika, C.; — tudi: der Kreuzdorn (rhamnus cathartica), M., C.
  47. psínov, adj. psinovo platno, die gröbste Leinwand, C.
  48. psoglàv, -gláva, adj. hundsköpfig, Jan. (H.).
  49. psoglȃvəc, -vca, m. der Hunne, Levst. (Zb. sp.); — prim. pesoglavec.
  50. psováč, m. der Beschimpfer, der Schmäher, Cig., SlN.
  51. psováłən, -łna, adj. beschimpfend, Schimpf-, Schmäh-, Jan., nk.
  52. psovȃnje, n. das Beschimpfen, das Lästern, das Schmähen.
  53. psováti, psȗjem, vb. impf. beschimpfen, schmähen, lästern; njih veliko mene psuje, Dalm.; Boga p., Gott lästern, ogr.- C.
  54. psovȃvəc, -vca, m. der Beschimpfer, der Lästerer, Cig., Jan.
  55. psovȃvka, f. die Beschimpferin, die Lästrerin, Jan. (H.).
  56. psǫ̑vka, f. das Schmähwort, das Schimpfwort, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — hs.
  57. psǫ̑vnica, f. der Hundestall, C.
  58. pšenčàv, -áva, adj. = ikrast, finnig, Cig.
  59. pšenčìv, -íva, adj. = ikrast, finnig: pšenčivo meso, C., Polj.
  60. pšenetljìv, -íva, adj. = ikrast, finnig, Poh.
  61. pšeničevína, f. das Weizenstroh, C.
  62. pšeničevíšče, n. = pšeničišče, Cig.
  63. pšenìv, -íva, adj. finnig, C., Koborid- Erj. (Torb.).
  64. ptı̑čarstvọ, n. der Vogelfang.
  65. ptičeglę̑dstvọ, n. die Vogeldeuterei, Cig.
  66. ptičeslǫ̑vəc, -vca, m. der Ornitholog, Cig.
  67. ptičeslǫ̑vje, n. die Ornithologie, Cig.
  68. ptičeslǫ̑vski, adj. ornithologisch, Cig.
  69. ptíčevina, f. 1) das Vogelfleisch, Z.; — 2) neka vinska trta, (tičevina) Št.- Erj. (Torb.); die Vogeltraube, Trumm.
  70. ptičeznȃnstvọ, n. die Vogelkunde, die Ornithologie, Cig., Jan.
  71. ptičeznȃvəc, -vca, m. der Ornitholog, Cig., Jan.
  72. púčav, adj. hohl, schwammig (von Rüben, Rettig), Jan., C., vzhŠt.; — nam. puhčav? prim. puhel.
  73. 1. púhavəc, -vca, m. 1) der Schnauber, Cig.; — 2) der Tabakschmaucher, Jan.
  74. 2. pȗhavəc, -vca, m. der Puffer, Cig.
  75. púhavka, f. neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  76. puhlíčav, adj. lößartig, Erj. (Min.).
  77. puhloglàv, -gláva, adj. kopfleer, seichtgelehrt, Cig., Jan.
  78. puhloglȃvəc, -vca, m. der Schalkopf, der Seichtling, der Flachkopf, Cig., Jan.
  79. puhloglȃvka, f. eine geistig beschränkte Weibsperson, Zora.
  80. puhloslǫ̑vəc, -vca, m. der Phrasendrescher, Jan. (H.).
  81. puhloslǫ̑vje, n. die Phrasendrescherei, Jan. (H.).
  82. púkavəc, -vca, m. der Zupfer, der Schleißer, Cig., Jan.
  83. pulı̑təv, -tve, f. 1) das Ausraufen, C.; — 2) = puljava, das Raufen, C.
  84. puljȃva, f. die Rauferei, Cig., C., ZgD., Polj.; — p. je za sadje, man reißt sich um das Obst, Z.
  85. puljȃvica, f. die Rauferei, V.-Cig., Jan., C.
  86. pȗljva, f. ein Büschel Flachs, Valj. (Rad).
  87. pȗmpava, f. = popava, kompava, die Eberwurz (carlina acaulis), Jan.; Kjer sva lani rajala, Že raste letos pumpava, Npes.-Schein.
  88. pūmpavəc, -vca, m. der Pumper, Cig.
  89. puncevalíšče, n. die Punzierungsstätte, DZ.
  90. puncevȃłnica, f. die Punzierungsstätte, DZ.
  91. punceváti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) punzieren, Jan.
  92. pūncevən, -vna, adj. Punzierungs-: puncevni urad, Levst. (Nauk), DZ.
  93. punčevína, f. die Punschessenz, Cig.
  94. púntarstvọ, n. der Empörungsgeist, Cig.
  95. púntovka, f. = puntaka, Savinska dol.
  96. pȗpava, f. = pumpava, popava, Raič ( Let.).
  97. pustı̑nstvọ, n. die Öde, ogr.- Valj. (Rad).
  98. pustív, adv. ( part. praet. act. I. ad pustiti); p. iti, sich flüchten, C., Rib.- Mik.; v pustiv iti = iti po svetu ter nikoli se ne povrniti domov, niti glasu dati o sebi, Dol.- Vrt.; žena mu je šla v pustiv, Lašče- Levst. (Rok.); Ljubica, v pustiv ne hodi! Levst. (Zb. sp.); Šla v pustiv je sreča naša, Levst. (Zb. sp.).
  99. pustolòv, -lóva, m. der Abenteurer, h. t.- Cig. (T.), C., Zora.
  100. pustolǫ̑vəc, -vca, m. der Abenteurer, Nov., nk.

   23.001 23.101 23.201 23.301 23.401 23.501 23.601 23.701 23.801 23.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA