Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (22.901-23.000)

  1. prisiljìv, -íva, adj. zudringlich, Cig. (T.); prisiljivo vprašati, Zv.
  2. prisiljı̑vəc, -vca, m. der Zudringliche, Jan. (H.).
  3. prisiljı̑vka, f. die Zudringliche, Jan. (H.).
  4. prisipávati, -am, vb. impf. = prisipovati.
  5. prisipováti, -ȗjem, vb. impf. = prisipati, dazuschütten.
  6. priskakováti, -ȗjem, vb. impf. ad priskočiti, priskakati I.; — priskakȗj ( nam. priskakuje) kaj storiti, gelegentlich, mit Unterbrechungen etwas verrichten, Gor.
  7. priskopováti, -ȗjem, vb. pf. = priskopariti, Cig., Jan.
  8. priskrbẹ́vati, -am, vb. impf. = priskrbovati, C.
  9. priskrbováti, -ȗjem, vb. impf. ad priskrbeti.
  10. prislòv, -slǫ́va, m. das Adverb, Jan., nk.
  11. prislǫ́vən, -vna, adj. adverbiell, Jan., nk.; prislǫ̑vni rek, der Umstandssatz, Cig. (T.).
  12. prislovẹ́ti, -ím, vb. pf. durch den Ruf rühmlich bekannt werden, Mur., Cig.; p. do koga, C.
  13. prislovíca, f. der Denkspruch, das Sprichwort, Jan.; — prim. češ. přísloví, das Sprichwort.
  14. prislǫ̑vka, f. = prislovica, C.
  15. prislušávati, -am, vb. impf. = prisluševati: p. čemu, auf etwas horchen, LjZv.
  16. prislušȃvəc, -vca, m. der Horcher, Jurč.
  17. prisluševȃnje, n. das Horchen, Cig.
  18. prisluševáti, -ȗjem, vb. impf. horchen, Cig., Jan.; prislušujoč zvedeti, abhorchen, Jan.
  19. prisluševȃvəc, -vca, m. der Horcher, Cig., Jan.
  20. prisluševȃvka, f. die Horcherin, Cig., Jan.
  21. prisluškávati, -am, vb. impf. = prisluškovati, Dol.
  22. prisluškováti, -ȗjem, vb. impf. horchen, Cig., C.; (-ẹ́vati, BlKr.).
  23. prisluškovȃvəc, -vca, m. der Horcher, Dol.
  24. prisluškovȃvka, f. die Horcherin, Dol.
  25. prisluževáti, -ȗjem, vb. impf. ad prislužiti.
  26. prisluževȃvəc, -vca, m. der Verdiener, Jan. (H.).
  27. prislužljìv, -íva, adj. erwerbsam, Cig., Jan., Cig. (T.).
  28. prislužljívost, f. die Erwerbsamkeit, Cig.
  29. prismukávati, -am, vb. impf. heranschleichen, C.
  30. prisnováti, -snújem, vb. pf. 1) anreihen, M.; — anknüpfen, Cig. (T.); — 2) p. se, sich drängend nacheinander kommen: ljudi se prisnuje v cerkev, C.
  31. prisojevȃnje, n. das Zuerkennen, DZ.
  32. prisojeváti, -ȗjem, vb. impf. ad prisoditi, = prisojati, Cig., Jan., nk.
  33. prisǫ̑tstvọ, n. die Gegenwart, Cig. (T.), DZ.
  34. prisotstvováti, -ȗjem, vb. impf. gegenwärtig sein, Cig. (T.), Šol., SlN.; — iz rus.
  35. prispẹ́vati, -am, vb. impf. ad prispeti, Jan., nk.
  36. prispẹ̑vək, -vka, m. der Beitrag, Jan., Cig. (T.), C., DZ., Nov.; — češ.
  37. prístav, m. 1) der Meier, Cig., Jan., M., Valj. (Rad); — der Adjunct, Jan., C., nk.; — 2) nam. pristanišče, Jan.; — tudi: pristàv, -stáva.
  38. pristȃva, f. 1) der Meierhof, das Landgut, Meg., Dict., Mur., Cig., Jan., Schönl., Jap.- Valj. (Rad), nk.; jaz sem pristavo kupil, Krelj; v predmestjih so vrti, pristave, Hip. (Orb.); "to je grad in pristava!" (to je vse!): tako se reče, kadar je česa ( n. pr. pridelka) malo Notr.- Let.; tudi: prístava: Na polju stoji pristava, Prelepa nova pristava, Npes.-Vraz; — 2) = sinus ( math.), Jan., Cig. (T.); (po češ.).
  39. pristȃvba, f. der Zubau, DZ.
  40. pristȃvək, -vka, m. 1) das Angesetzte, Cig.; das Zusetzbrett (im Bienenkorbe), C.; — die Anstückung, der Anschieber ( z. B. an einem Tische), Cig.; — 2) der schriftliche o. mündliche Beisatz; die Clausel; naznanja se vam s tem pristavkom (mit dem Bedeuten), Cig., C.; — 3) die Opposition ( gramm.), Cig., Jan.; — 4) = zaženilo, die Widerlage, BlKr.
  41. pristȃvən, -vna, adj. zur Meierei gehörig; pristavno zemljišče, Cig.
  42. pristȃvica, f. dem. pristava; eine kleine Meierei: klošterska p., Jurč.; Imata belo pristavico, Npes.-K.
  43. pristáviti, -stȃvim, vb. pf. hinzustellen; stol p. (k mizi); meso p. (k ognju, da se začne kuhati); lestvico p.; — hinzubauen, Cig.; — anstücken, Cig.; — pristavljeni lasje, der Haaraufsatz, Cig.; — hinzufügen; — (mündlich oder schriftlich) beifügen; — p. se (k delu), sich zur Arbeit bequemen, Cig.; — k bregu p., landen, Trub.
  44. pristȃvje, n. das Angebäude, das Beiwerk, Cig.
  45. pristȃvkast, adj. zusatzartig: pristavkaste besede, C.
  46. pristȃvlja, f. die Meierin, Cig., Mik.
  47. pristávljanje, n. das Hinzustellen; das Hinzufügen.
  48. pristávljati, -am, vb. impf. ad pristaviti.
  49. pristȃvnica, f. die Meierin, Cig., Jan.
  50. pristȃvnik, m. der Meier, Cig., Jan.; p. ali oskrbnik, Jurč.
  51. pristavnikováti, -ȗjem, vb. impf. = pristavnik biti, Jurč.
  52. pristȃvski, adj. zur Meierei gehörig, Cig.
  53. pristavščák, m. der Meier, Cig.
  54. pristavščíca, f. die Meierin, Cig.
  55. pristopȃvəc, -vca, m. der in ein anderes Haus zuheiratet, Svet. (Rok.), Tolm.
  56. pristopováti, -ȗjem, vb. impf. ad pristopiti = pristopati, Cig., Jan., M.
  57. prístovati, -ujem, vb. impf. = pristati, pristojati (pristojim), passen, sich schicken, ("prístovati, prístjem"), Vrtov. (Km. k.), Lašče- Levst. (Zb. sp.), Notr.; — zusagen: to jim ne pristuje, Vrtov. (Km. k.); snedel je nekaj, kar mu ni pristovalo, Svet. (Rok.).
  58. pristradováti, -ȗjem, vb. impf. ad pristradati, Cig.
  59. pristrahováti, -ȗjem, vb. pf. durch Strafen erzwingen, Dict.
  60. pristrȃnstvọ, n. die Parteilichkeit, Jan.
  61. pristrigováti, -ȗjem, vb. impf. = pristrigati, Jan.
  62. pristrojeváti, -ȗjem, vb. impf. ad pristrojiti, Jan.
  63. pristváriti, -stvȃrim, vb. pf. 1) anerschaffen, Cig.; — 2) gestalten, Šol.; tako je pristvarjen, er ist so geartet, jvzhŠt.
  64. pristvárjati, -am, vb. impf. ad pristvariti, Cig.
  65. prisukávati, -am, vb. impf. = prisukovati.
  66. prisukováti, -ȗjem, vb. impf. ad prisukati; 1) andrehen, Cig.; — 2) fester drehen; — p. koga, jemandem zusetzen, ihn in die Enge treiben, ZgD.
  67. prisvȃjati, -am, vb. impf. ad prisvojiti; zueignen: p. si kaj, Mur., ogr.- C.; in Anspruch nehmen: modrost si p., Jurč.; prisvajane pravice, die beanspruchten Rechte, DZ.; — zuschreiben: veliko moč komu, čemu p., Navr. (Let.), LjZv.
  68. prisvẹ́titi, -im, vb. pf. leuchtend herbeikommen: z lučjo p. v temno sobo; scheinend hervorkommen, mesec je prisvetil; mit den Strahlen erreichen: p. do česa; — p. komu eno, jemandem einen Schlag versetzen, C.
  69. prisvínčiti, -im, vb. pf. mit Blei anschmelzen, Cig.
  70. prisvítati, -svı̑tam, vb. pf. anbrechen (vom Tage), M.
  71. prisvojénje, n. die Aneignung, Mur., Cig. (T.).
  72. prisvojeváłən, -łna, adj. zueignend, possessiv ( gramm.), Jan.
  73. prisvojevȃnje, n. die Aneignung, Cig. (T.).
  74. prisvojeváti, -ȗjem, vb. impf. = prisvajati, Krelj- Mik.
  75. prisvojevȃvəc, -vca, m. der Aneigner, Jan. (H.).
  76. prisvojíłən, -łna, adj. = prisvojevalen, Jan., M.
  77. prisvojı̑telj, m. der Aneigner: nepostavni p., der Usurpator, Jan. (H.).
  78. prisvojı̑təv, -tve, f. die Aneignung: die Occupation, Jan.; — die Annexion, nk.
  79. prisvojíti, -ím, vb. pf. sich zueignen, sich bemächtigen: p. si kaj, Dict., Mur., Cig., Jan., nk.; — zuschreiben: p. komu kaj, Cig. (T.).
  80. príšaštvọ, n. das Amt des Rottmanns, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  81. prišȃvəc, -vca, m., ogr.- C., pogl. prišlec.
  82. príščav, adj. = mozoljčast, Cig.
  83. príščevəc, -vca, m. das Hitzbläschen, C.
  84. prišəpətávati, -am, vb. impf. ad prišepetati, Jan. (H.).
  85. prišəptávanje, n. das Zuflüstern, die Ohrenbläserei: vražje p., C.
  86. prišəptávati, -am, vb. impf. einflüstern, zuflüstern, Habd.- Mik., Jan.; einsagen, Jan.
  87. prišəptovȃvəc, -vca, m. der Einbläser, Cig.; — der Ohrenbläser, Cig.
  88. prišə̀v, -švà, m. das Angenähte oder Anzunähende, Habd.- Mik.
  89. prišibávati, -am, vb. impf. ad prišibniti; neigen, C.
  90. prišìv, -šíva, m. die Anstückung, Cig.
  91. prišívati, -am, I. vb. impf. ad prišiti, Cig., Jan.; — II. vb. pf. durch Nähen erwerben, ernähen, Cig.
  92. prištẹ̑təv, -tve, f. die Hinzuzählung, die Hinzurechnung, DZ.
  93. prištẹ̑tva, f. = prištetev, M.
  94. prištẹ̑va, f. = prištetev, Cig., Jan.
  95. prištẹ́vanəc, -nca, m. der Summand (Addend), Cig. (T.).
  96. prištẹ́vanje, n. das Dazuzählen, das Dazurechnen; das Addieren.
  97. prištẹ́vati, -am, vb. impf. ad prišteti; dazuzählen, dazurechnen; addieren.
  98. prištẹ̑vək, -vka, m. 1) die Zuzählung, C.; p. na dobiček, die Gutrechnung, Jan.; — 2) das Zugezählte, Z.; der Zuschlag, DZ.
  99. prištẹ̑vnik, m. = prištevanec, Cel. (Ar.).
  100. prištrevcáti, -ȃm, vb. pf. auf Stelzen kommen: ( fig.) ungeschickt gehend kommen, Gor.

   22.401 22.501 22.601 22.701 22.801 22.901 23.001 23.101 23.201 23.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA