Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (22.501-22.600)

  1. pricvíliti, -im, vb. pf. 1) winselnd, quiekend kommen; — 2) durch Winseln erlangen, erwinseln, Cig.
  2. pricvı̑rati, -am, vb. impf. ad pricvreti; ansengen, C.
  3. pricvŕčati, -ím, vb. pf. zwitschernd oder zirpend kommen.
  4. pricvrẹ́ti, -cvrèm, vb. pf. ansengen: ( fig.) in Verlegenheit bringen, Z.
  5. pricvŕkniti, -cvȓknem, vb. pf. ansengen: p. si lase, Z.; lasje so se pricvrknili na luči, BlKr.; slana pricvrkne rastline, Cig., Lašče- Levst. (Rok.); pricvrknjen klas, Ravn.; jed se pricvrkne (= se prismodi), BlKr.; — = udariti, BlKr., Lašče- Levst. (Rok.); — pricvrknjen = prismojen, angebrannt, verrückt: p. človek, Cig., Jan.; pricvrknjeno srce, LjZv.
  6. pricvȓknjenəc, -nca, m. ein angebrannter Mensch, ein Einfaltspinsel, Cig.; kramarski p., Jurč.
  7. pričakávati, -am, vb. impf. = pričakovati, Jan.
  8. pričakovȃnje, n. das Erwarten, die Erwartung.
  9. pričakováti, -ȗjem, vb. impf. ad pričakati; in der Erwartung sein, erwarten; p. koga, česa ali kaj; imenitnega gosta pričakujemo; željno p. prihodnjih reči; Cig.; veselega p., guter Hoffnung sein, Cig.; p. kaj od koga, einem etwas zumuthen, Cig.
  10. príčavəc, -vca, m. der Zeugenschaft ablegt, der Zeuge, Cig., Jsvkr.
  11. pričẹ̑njavəc, -vca, m. der Beginner, C.
  12. pričeščávanje, n. die Communion, ogr.- C.
  13. pričeščávati, -am, vb. impf. = pričeščati, C.
  14. pričeščeváti, -ȗjem, vb. impf. ad pričestiti; = pričeščati, ogr.- Mik.
  15. pričevȃnje, n. das Ablegen der Zeugenschaft: das Bezeugen; ti, kateri tvoje p. spoznajo, Trub.; tvoje pričevanje je črez vse verjetno, Trav.- Valj. (Rad); — das Zeugnis, Cig. (T.); resnici p. dati, Levst. (Zb. sp.).
  16. pričeváti, -ȗjem, vb. impf. 1) Zeugenschaft ablegen; krivo p., ein falsches Zeugnis ablegen; bezeugen; kakor pričuje sv. Pavel, Valj. (Rad); — 2) gegenwärtig sein: pričujoč; anwesend, gegenwärtig; p. biti, zugegen sein; — vorliegend, Cig., Jan.
  17. pričevȃvəc, -vca, m. der Bezeuger, der Zeuge, Cig., Burg. i. dr.
  18. pričinjávati, -am, vb. impf. = pričinjati, Mur.
  19. pričı̑vkati, -am, vb. pf. piepend herbeikommen.
  20. pričkȃvəc, -vca, m. der Polemiker, Jan.; der Disputierer, der Zänker, Valj. (Rad).
  21. príčkavən, -vna, adj. streitsüchtig, Jan.
  22. pričúvati, -am, vb. pf. = prihraniti, ersparen, Cig. (T.), C.; — hs.
  23. pričȗvək, -vka, m. das Ersparnis, Cig. (T.).
  24. pričvetę́riti, -ę̑rim, vb. pf. mit einem Vorspann aushelfen: ( fig.) Vorschub leisten, Ip.
  25. pričvrstíti, -ím, vb. pf. befestigen, Erj. (Som.).
  26. pričvŕščati, -am, vb. impf. ad pričvrstiti, Jan. (H.).
  27. pridàv, -dáva, m. die Daraufgabe (kar kdo prida, kadar s kom drugim menja za kako stvar), Kras- Erj. (Torb.); menjal je konja na pridav, BlKr.- M.: koliko bo pridava? Jurč.; — die Zugabe, Mik.; za p. kaj dobiti, als Zugabe bekommen, V.-Cig.; v pridav dati kaj, etwas daraufgeben, Vod. (Izb. sp.); — tudi prídav, -dáva, Lašče- Erj. (Torb.), BlKr.
  28. pridȃva, f. die Zugabe, die Zulage, C.
  29. pridávati, -am, vb. impf. ad pridati, Jan.
  30. pridȃvək, -vka, m. 1) die Zugabe, das Zumaß, Meg., Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); = kruh ali kaj drugega, kar dajo ob nedeljah dninarjem, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — p. logaritma, die Mantisse ( math.), Cig. (T.); — die Beilage, der Nachtrag, Cig., Jan.; — 2) = pridano ime, priimek, ogr.- C.; — pridavke dajati, Rog.- Valj. (Rad).
  31. pridȃvščina, f. die Nebenabgabe, Cig.
  32. pridẹ̑dovati, -ujem, vb. pf. durch Erbschaften erwerben, anerben, Cig., Jan.
  33. pridẹklováti, -ȗjem, vb. pf. als Magd erdienen, Cig.
  34. pridẹlȃva, f. das Ziehen einer Frucht, die Production in der Landwirtschaft, Jan.; p. lanu, konopelj, C.
  35. pridẹljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad prideliti, nk.
  36. pridẹlovalíšče, n. die Productionsstätte, DZ.
  37. pridẹlovȃłnica, f. die Productionsanstalt, DZ.
  38. pridẹlovȃnje, n. die Erzeugung, die Production in der Landwirtschaft; p. žita, vina; prvotno p., die Urproduction, Cig. (T.); — p., die Fechsung, Svet. (Rok.).
  39. pridẹlováti, -ȗjem, vb. impf. durch die Bearbeitung des Bodens gewinnen, erzeugen, producieren; žito, vino p.; — fechsen; prideluje po 100 vaganov žita.
  40. pridẹlovȃvəc, -vca, m. der landwirtschaftliche Producent, Cig., Jan., Cig. (T.).
  41. pridẹlovȃvka, f. die landwirtschaftliche Erzeugerin, die Producentin, Cig.
  42. pridẹ́vati, -vam, -vljem, vb. impf. ad prideti, pridejati; — p. komu kaj, jemandem Spitznamen geben, Cig.
  43. pridẹ̑vək, -vka, m. 1) der Zusatz, Cig., M.; — 2) poda se držeča shramba za seno, Rib.; kadar mlatiči nasad domlate, mora, kdor zadnji s cepcem udari, iti na pridevek slamo tlačit, Levst. (Rok.); — 3) der Beiname, Cig., Jan., Cig. (T.), Trub., Schönl.; Andolščak, po pridevku Sitar, LjZv.; der Zuname, der Spitzname, Meg., Mur., Dol.- Cig., jvzhŠt.; — 4) das Epitheton ( gramm.), Cig., Jan., Cig. (T.); — die Beifügung, das Attribut, die Apposition, Cig., Jan.
  44. pridẹ́vən, -vna, adj. attributiv, adjectivisch, Jan.
  45. pridẹ̑vnik, m. das Adjectiv, Jan., nk.
  46. prídigarstvọ, n. das Predigeramt; das Predigtwesen.
  47. pridigovȃłnica, f. die Predigtstube, Cig.
  48. prídigovati, -ujem, vb. impf. Predigten abhalten, predigen; tudi: pridigováti, Valj. (Rad).
  49. prídigovavəc, -vca, m. der Prediger: tudi: pridigovȃvec.
  50. pridihávati, -am, vb. impf. riechen, ogr.- Valj. (Rad).
  51. pridivjáti, -ȃm, vb. pf. rasend, tobend kommen; truma pijancev je pridivjala, C.
  52. pridobȃva, f. die Nachschaffung, Jan. (H.).
  53. pridobáviti, -bȃvim, vb. pf. nachschaffen, Jan. (H.).
  54. pridobávljati, -am, vb. impf. ad pridobaviti, Jan. (H.).
  55. pridobı̑təv, -tve, f. die Erwerbung, Cig., Jan.; — der Gewinn, C.; die Beute, C.; die Errungenschaft, Jan., Zora.
  56. pridobívanje, n. das Erwerben, der Erwerb.
  57. pridobívati, -am, vb. impf. ad pridobiti.
  58. pridobivȃvəc, -vca, m. der Erwerber, Jan. (H.).
  59. pridobı̑vəc, -vca, m. = pridobitnik, Cig., Jan.
  60. pridobljìv, -íva, adj. 1) erwerbsam, Jan.; — 2) gewinnend, Cig. (T.); einnehmend: mlad gospodič, na prvi pogled pridobljiv in ustrežljiv, Jurč.
  61. pridobljívost, f. die Erwerbsamkeit, Jan., Let.
  62. pridomišljeváti, -ȗjem, vb. impf. p. si = pridomišljati se, Zv.
  63. pridováti, -ȗjem, vb. impf. Nutzen bringen, nützen, Cig., Jan., Trub., Bes.; p. zemljedelstvu, Levst. (Močv.); kaj ti če kamen pridovati? Jurč.; tudi: prídovati.
  64. pridrẹvíti, -ím, vb. pf. 1) herantreiben, Mur., Jan.; — p. se, herangetrieben werden, heranstürmen; pridrevili (-drv-) so se črni oblaki, Mur., Preš.; — 2) = pridreviti se, (-drv-) Cig., Jan.
  65. pridruževȃnje, n. die Beigesellung.
  66. pridruževáti, -ȗjem, vb. impf. ad pridružiti.
  67. pridrváriti, -ȃrim, vb. pf. als Holzer sich erwerben.
  68. pridrvíti, -ím, vb. pf., pogl. pridreviti.
  69. pridržávati, -am, vb. impf. ad pridržati; — ministerstvo si pridržava (behält sich vor), DZ.
  70. pridrževȃnje, n. das Zurückhalten; — das Zurückbehalten; — das Vorbehalten.
  71. pridrževáti, -ȗjem, vb. impf. ad pridržati.
  72. priduhávati, -am, vb. impf. dazuriechen, ogr.- C.
  73. pridušávati, -am, vb. impf. = pridušati, priduševati.
  74. priduševȃnje, n. 1) das Beschwören; — 2) das Schwören bei seiner Seele.
  75. priduševáti, -ȗjem, vb. impf. ad pridušiti.
  76. priduševȃvəc, -vca, m. človek, ki se rad pridušuje.
  77. pridvȃrjati, -am, vb. impf. bedienen, pflegen: p. komu, ogr.- C.
  78. pridvìg, -íga, m. das Relief, Jan. (H.).
  79. pridvígati, -dvı̑gam, vb. impf. ad pridvigniti.
  80. pridvígniti, -dvı̑gnem, vb. pf. = privzdigniti, ein wenig heben, Cig.
  81. pridvòr, -dvóra, m. der Nebenhof, Cig.; srčni p., der Vorhof, die Vorkammer des Herzens, Erj. (Som.).
  82. pridvorčàn, -ána, m. = pridvornik, Cig.
  83. pridvǫ̑rəc, -rca, m. der Nebenhof, Jan.
  84. pridvǫ̑rək, -rka, m. der Vorhof im Labyrinthe des Ohres, h. t.- Cig. (T.).
  85. pridvórən, -rna, adj. zum Hof gehörig, Hof-: pridvǫ̑rni človek, der Höfling, Cig.; pridvorna knjižnica, die Hofbibliothek, Navr. (Kop. sp.).
  86. pridvǫ̑rje, n. der Vorhof, die Vorhalle, h. t.- Cig. (T.); — stsl.
  87. pridvǫ̑rnik, m. der Höfling, Cig., Jan.
  88. priganjȃvəc, -vca, m. 1) der Zutreiber, C.; — 2) der Antreiber ( n. pr. pri delavcih), Cig., Jan., Polj.
  89. priganjȃvka, f. die Antreiberin, Cig.
  90. priglasováti, -ȗjem, vb. impf. übereinstimmen, accordieren (in der Musik), Cig.; — Novo struno k drugim priglasujem, Danj. (Posv. p.).
  91. priglaševáti, -ȗjem, vb. impf. = priglašati, Jan., Let.
  92. príglavica, f. die Unannehmlichkeit, die Fatalität, das Malheur, Rib.- Mik., C.; — prim. preglavica.
  93. prigledávati, -am, vb. impf. = prigledovati; 1) besuchen, ogr.- C.; — heimsuchen, ogr.- C.; — 2) versorgen, C.
  94. priglę̑dništvọ, n. das Controlamt, die Controle, DZ.
  95. prigledovȃnje, n. die Überwachung, die Controle, DZ.
  96. prigledováti, -ȗjem, vb. impf. ad prigledati, -dniti; — beaufsichtigen, C.; k delu p., die Aufsicht über eine Arbeit führen, Dict.; — controlieren, Cig. (T.), nk.; p. policijo, DZ.
  97. prignẹzdováti se, -ȗjem se, vb. impf. ad prignezditi se, Cig.
  98. prigotȃvljati, -am, vb. impf. ad prigotoviti, Z.
  99. prigotǫ̑vək, -vka, m. das Präparat, Cig.
  100. prigotǫ́viti, -ǫ̑vim, vb. pf. zurichten, zubereiten, präparieren, Cig., Jan., Cig. (T.).

   22.001 22.101 22.201 22.301 22.401 22.501 22.601 22.701 22.801 22.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA