Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (2.201-2.300)

  1. voláriti, -ȃrim, vb. impf. 1) Ochsenhirt sein, Cig., C., Polj.; — 2) mit Ochsen handeln, Cig.
  2. vołčȃj, m. der Eiterstock, Jarn.
  3. vołčȃjəc, -jca, m. volčajci, bezgavke na svinjah, Dict.
  4. vȏłče, -eta, n. ein junger Wolf, Mur., Cig., Vrt.; Prišel je volk z volčeti, Npes.-K.; tudi: volčè, -ę́ta, Valj. (Rad).
  5. vȏłčəc, -čca, m. dem. volk; 1) ein kleiner Wolf; — 2) eine Art Distel, C.
  6. vȏłčej, m. = volče, Cig.
  7. vȏłčək, -čka, m. dem. volk; 1) ein junger Wolf, Mur.; — 2) = volčič 2), Cerkljanski hribi- Štrek. (LjZv.).
  8. vołčíca, f. die Wölfin.
  9. vȏłčič, m. 1) ein junger Wolf, Mur., Cig., Jan.; — tudi: vołčìč, -íča: vigredni snežiči so žitni volčiči = der Frühlingsschnee ist dem Getreide schädlich, Jarn.; — 2) vółčič, die brandige Entzündung an einem thierischen Körpertheile, Strp.; v. na vimenu, Nov.; v. na parkljih, die Klauenseuche, Gor.- Cig.; v. v grlu, die Maulseuche, Cig.; kožni v., die Harthäutigkeit, der Lederhund, Strp.; podkožni v., das Bungenblut, Cig.; rumeni v., der Milzbrand, C.; — črni v. = črni prisad, Cig.; — (piše se tudi: ovčič); — 3) die Knopper, C.; — 4) = dletvo, Guts., Jarn.
  10. vółčičav, adj. an einer brandigen Entzündung krank (von Thieren), Cig., Gor., (volščev) pri Fari ( Notr.)- Štrek. (LjZv.).
  11. vołčı̑n, m. der Seidelbast (daphne), Cig., Jan., M., Tuš. (R.).
  12. vołčína, f. 1) die Wolfshaut, Cig., Jan.; — das Wolfsfleisch, Cig.; — 2) die Wolfsgrube, Cig., C.
  13. vȏłčjak, m. 1) der Wolfsmist, Cig.; — 2) die Tollkirsche (atropa belladona), C.
  14. vółčji, adj. Wolfs-, wölfisch; volčja lakota, der Heißhunger, Cig.; — volčje črevo, der Fresser, Cig.; — volčji biti (na jed, na denar), gierig sein, Svet. (Rok.); volčja pravica, das Faustrecht, Cig.
  15. vȏłčkati, -am, vb. impf. wölfeln (eine Art Kinderspiel), C.
  16. vołčkováti se, -ȗjem se, vb. impf. = volčkati, Mur.
  17. vołčníca, f. 1) die Wolfsgrube, C.; — 2) die Malve, das Pappelkraut (malva), C.; — die Osterluzei (aristolochia clematitis), C.
  18. vołčník, m. der Seidelbast (daphne mezereum), Rodik- Erj. (Torb.).
  19. vóle, -eta, m. das Öchslein, der Ochs.
  20. vȏlej, m. dem. vol; 1) das Öchslein, Mik.; — 2) pl. voleji, die Hundsrose (rosa canina), Josch.
  21. vȏlək, -ləka, (-lka), m. dem. vol; 1) das Öchslein; tudi: volə̀k, -lkà, Valj. (Rad); — 2) das Brandhorn (murex brandaris), Jan., Erj. (Ž.); — 3) božji v., der Bockkäfer, Ip.- Erj. (Torb.); — der Goldkäfer, M., C.; der Blätterkäfer, Cig.; der Marien- o. Frauenkäfer (coccinella septempunctata), Jan., Št.; — die Feldgrille, Cig., Lašče- Erj. (Torb.); Lej, pure vabi — In božje volke: šuri muri! Preš.; — ( fig.) ein willensschwacher Mann; — 4) "voleki" = ledvice, Mariborska ok.
  22. vółga, f. die Goldamsel (oriolus galbula), Mik., Valj. (Rad), Trst. (Let.), BlKr., vzhŠt., jvzhŠt.
  23. vołgȃk, -hkà, adj. = volhek 1), Mik., Erj. (Torb.).
  24. vȏłgəc, -gca, m. der Grünspecht, C., Danj.- Mik.
  25. vółgək, -hka, adj. = volhek 1), Jan., Cig. (T.), Erj. (Torb.).
  26. vółgniti, -nem, vb. pf. feucht werden, Cig., Jan., Mik.
  27. vółhək, -hka, adj. 1) feucht, Cig., Jan., C., Mik., Štrek., Kras, Goriš., BlKr.; pšenica je na volhkem, jvzhŠt.; — 2) langsam: v. na dobro, ogr.- C.
  28. vołhkóba, f. die Feuchtigkeit, C.
  29. vołhkǫ̑ča, f. die Feuchtigkeit, C., kajk.- Valj. (Rad).
  30. vołhkọ̑st, f. 1) die Feuchtigkeit, Cig., Jan.; — 2) die Langsamkeit, ogr.- C.
  31. vołhkóta, f. die Feuchtigkeit, Jan., C.
  32. vȏłhva, f. die Hexe, C.
  33. vȏłhvəc, -vəca, m. der Weissager, Habd.- Mik., Jan., C.; der Zauberer, der Hexenmeister, C., ogr.- Valj. (Rad).
  34. vȏłhvica, f. die Weissagerin, Habd.- Mik., Jan., ogr.- Mik.; die Hexe, C.
  35. vołhvičevȃnje, n. das Wahrsagen, C.; — das Zaubern, ogr.- C.
  36. vołhvičeváti, -ȗjem, vb. impf. wahrsagen, C.; — zaubern, hexen, ogr.- C.
  37. vołhvováti, -ȗjem, vb. impf. hexen, C.
  38. volìč, -íča, m. dem. vol; 1) das Öchslein; — 2) božji v., der Frauenkäfer (coccinella septempunctata), Cig.; — 3) die Sterndistel, die Sternflockenblume (centaurea calcitrapa), C., Ravn.- M., Medv. (Rok.).
  39. volı̑čək, -čka, m. dem. volič; das Öchslein.
  40. volı̑čič, m. = voliček, Met.
  41. volíłən, -łna, adj. Wahl-, Jan., nk.; volı̑łna pravica, das Wahlrecht, volilni mož, der Wahlmann, nk.
  42. volı̑łnica, f. das Wahlzimmer, das Wahllocal, Cig., nk.
  43. volı̑łnik, m. der Wahlmann: možje volilniki, DZ.
  44. volíłnost, f. die Wahlfähigkeit, DZ.
  45. volílọ, n. das Vermächtnis, das Legat.
  46. voliloję̑mnik, m. der Legatar, DZ.
  47. volíšče, n. der Wahlplatz, der Wahlort, Cig., DZ., nk.
  48. voliši, adj. compar. geneigter, lieber, (voliši ja oditi = rajši odidem, Prip.- Mik. [V. Gr. II. 323, IV. 3.]).
  49. volı̑telj, m. der Erwähler, Jan. (H.).
  50. volı̑tən, -tna, adj. = volitven, Cig., Jan.
  51. volı̑təv, -tve, f. 1) die Wahl; — 2) zadnja v. = oporoka, Svet. (Rok.).
  52. vóliti, vǫ́lim, vb. impf. 1) wählen; — župana v.; voleči razdelek, der Wahlkörper, Levst. (Nauk); — 2) anwünschen: smrt komu v., Jap. (Prid.); — 3) v. komu kaj, jemandem im Testamente etwas vermachen, legieren; (v tem pomenu tudi pf.); — 4) lieber wollen: volim umreti nego grešiti, ogr.- C.
  53. vóliti se, vǫ́lim se, vb. impf. läufig sein (o kravi): krava se voli, C., Št. Jur ( Št.).
  54. volı̑tvən, -əna, adj. Wahl-, Levst. (Nauk), nk.; volitvena komisija, DZkr.
  55. volitvíšče, n. die Wahlstätte, C.
  56. volı̑vəc, -vca, m. 1) der Wähler; — 2) der Legator, Cig., Jan.
  57. volı̑vka, f. die Wählerin.
  58. volı̑vski, adj. Wähler-, Nov., nk.; v. imenik, die Wählerliste, Levst. (Nauk).
  59. vǫ́lja, f. 1) der Wille; njegova volja, njegova pokora, Npreg.- Zv.; svobodna v., der freie Wille, DSv.; svoje volje biti, frei, unabhängig sein, C.; = v svoji volji biti, živeti, C.; na voljo komu dati, jemandem freistellen, die Wahl lassen; na voljo mi je, es steht mir frei, Cig.; = na volji imam, Cig.; = na svoji volji imam, C.; ni mi bilo na volji možiti se, Jurč.; iz dobre volje, gutwillig, gern; = iz rade volje, Mur.- Cig., Ravn.- Mik.; = drage volje, nk.; = dobre volje, ogr.- C.; = iz (od) svoje volje, C.; = z dobro voljo, Meg.; — volja me je (kaj storiti), ich bin willens, gewillt, ich habe Lust, es beliebt mir; stori, kakor te je volja! ni me bilo volja iti, pa sem moral; volje smo, wir sind geneigt, gewillt, Nov.; nisem volje, ich bin nicht geneigt, C.; — pri volji sem, ich bin geneigt, bereit; nisem pri volji, ich bin nicht geneigt, gewillt; — volja me ima do česa, es gelüstet mich nach etwas, Jan.; — po volji, nach Wunsch; to mi je po volji; ni mi po volji; vse komu po volji storiti; — do volje biti = zadovoljen biti, C.; — do volje, genug, C.; do site volje, übergenug, Goriš.; — z voljo prenašati, willig ertragen, Burg.; — za voljo, nach Wunsch: če ti bo za voljo, M., jvzhŠt.; komu za voljo, jemandem zulieb, Navr. (Kop. sp.); — za — voljo, um — willen (po nem.); za božjo voljo, um Gottes willen; za tvojo, vašo voljo = zavoljo tebe, vas, Meg., Krelj, Dalm.; za tega voljo, deshalb, Cig.; — 2) die Gemüthsstimmung, Laune; kakšne volje si bil? wie warst du gelaunt? biti dobre, vesele, židane volje, guter Laune, guter Dinge, vergnügt, lustig sein; = široke volje, Erj. (Izb. sp.); = praznične volje, Zv.; biti slabe volje, schlechter Laune sein; = biti drenove volje, C.; dobre volje mošnje kolje, guter Dinge sein kostet Geld; na dobro voljo vabiti, zu einer Freudenfeier einladen, BlKr.; — pri (dobri) volji biti, guter Laune sein.
  60. voljȃn, -ljnà, adj. = voljen.
  61. vǫ́ljən, -ljna, adj. 1) willig, bereit; za vse v., zu allem bereit, M.; = vsega v., Ravn.- Mik.; deklica ga (mladeniča) ni voljna, t. j. mladenič ji ni po volji, BlKr.- Let.; duh je v., a meso je slabo; voljno potrpljenje; — 2) sanft, sanftmüthig, nachgiebig; v. človek, Cig., Dol., Gor.; — mild, gelind; v. dež, Cig., Dol.; v. zrak, Cig., Dol.; voljna sapa, Cig., Dol.; v. vetrc, Cig. (T.), Dol.; voljno vreme, C., Dol.; — voljno vino, milder Wein, Dol.; voljna voda, (ne trda, n. pr. deževnica), Dol.; — mürbe, weich; v. kruh, (ne suh in pust); — geschmeidig, weich; voljno sukno, usnje; voljni lasje, voljna dlaka, trava; — 3) moralisch frei, V.-Cig.; freiwillig: v. dar, voljne obljube, Dalm.; — 4) ves vọ̑ljni svet, die ganze uns offene Welt, Alas., Krelj, Dalm., Schönl., Npes.- Mik.; po vsem voljnem svetu, Trub., Jap. (Prid.).
  62. voljénje, n. das Wählen; prvo v., die erste Wahl, Gor.- Svet. (Rok.).
  63. vǫ́ljica, f. dem. volja; der Wille; moja hišica, moja voljica, Erj. (Izb. sp.); — die Velleität, Cig. (T.).
  64. vǫ́ljnost, f. 1) die Willigkeit; — 2) die Sanftheit, die Sanftmuth, Cig.; — die Milde, Cig.; — die Geschmeidigkeit, Cig., Jan.
  65. vȏłk, vȏłka, vołkȃ, m. 1) der Wolf: volk sit pa koza cela ne more biti, Rib.- M.; mi o volku, volk pa iz lesa = lupus in fabula, Cig.; dati kozliče volku pasti = den Bock zum Gärtner setzen, Cig.; volka je videl = er ist heiser, Rib.- M.; — v. biti na kaj, auf etwas versessen sein; v. biti na kako jed, ein besonderer Liebhaber einer Speise sein; — 2) der Kreisel; volka goniti, den Kreisel treiben, Cig.; — 3) ein Fangeisen für Raubthiere ( bes. Fischottern) mit zwei Federn, V.-Cig.; — 4) der Bock am Webstuhl, C.; kolo na tkalčevih statvah, ki suče navlak in nanj namotava, kar je natkanega platna, Zora; — 5) ein hölzerner Keil bei den Seilern, der Wolf, C.; — der Keil zum Brechen der Steine, C.; — 6) verdorbener Flachs o. noch nicht vollkommen gebrechelter Flachs, C.; — 7) der Wasserast, Cig.; — 8) die Knopper, Mur., C., Danj.- Valj. (Rad), vzhŠt.; — 9) die geschmolzene Eisenmasse im Hochofen, Gor.; die Luppe, V.-Cig., Cig. (T.); — peč na volka, der Maßofen im Hüttenwerk, V.-Cig.; — 10) ein schlechter Boden, der sich nicht gut düngen lässt, C.; — 11) = smolnata cunja, s katero črevljar dreto gladi, Gor.; volka prati, = eine vergebliche Arbeit thun, Gor.; — 12) der Wolf am Dochte, der Kerzenräuber, Cig., C.; — 13) zeleni volk, der Grünspan, Cig., Jan., Vrt., DZ., Levst. (Nauk), Šmartno pri Litiji- Štrek. (LjZv.), Dol.; — 14) der Wolf (eine Entzündung der Haut am Gesäß, z. B. vom starken Gehen, Reiten); volka dobiti, volka si zagnati (z jezdarjenjem), Dict.; — 15) die Holzfäulnis, der Holzbrand, C.; — 16) die Weinstockraupe, Cig., C.; der Kneipwurm, V.-Cig.; — 17) čebelni volk, eine Art Wespe, C.; — 18) der Todtenkopfschwärmer (acherontia atropos), Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — 19) morski v., der Haifisch (squalus), Cig., Jan., nk.; — 20) der Hausschwamm, der Wandschwamm, vzhŠt.- C.; — 21) neki deteljni plevel (die Kleeseide?), Dol.; — beli v., eine Art grobe Binse mit weißen Wollenbüscheln, (schädlich als Viehfutter), C.; — eine Art Sommerwurz (orobanche galii), Josch.
  66. vołkáč, m. der Wolf ( zaničlj.), Jan. (H.).
  67. vȏłkəc, -kca, m. dem. volk; ( nam. volčec); — der Ameisenlöwe, Jan., Z.
  68. vȏłkinja, f. = volkulja, die Wölfin, M.
  69. vołkodlàk, -dláka, m. 1) der Werwolf, Rib., Notr.- Erj. (Torb.); volkodlaki so prekleti ljudje, katerim je biti volkovom, dokler jih kdo ne osvobodi, LjZv.; — 2) = pes, kateremu je volčica mati, Lašče- Erj. (Torb.); — 3) der Fresser, der Schlemmer, der Wollüstling, Meg.- Mik.
  70. vołkodlȃštvọ, n. das Wesen des Werwolfs: on me je volkodlaštva izbavil, LjZv.
  71. vołkọ́ma, adv. nach Wolfes Art, Levst. (Zb. sp.).
  72. vołkosnẹ̑dež, m. = lakomnik, Levst. (Zb. sp.).
  73. vołkostẹ́čina, f. 1) kraj, kjer se volkovi stekajo, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) zbirališče zanikarnih, malopridnih ljudi, Lašče- Z., Levst. (Rok.).
  74. vołkǫ́vka, f. die Osterluzei (aristolochia clematitis), C.
  75. vołkúlja, f. die Wölfin.
  76. vółna, f. die Wolle; poslati koga po žabje volne = jemanden in den April schicken, Kr.; — srednje volne, von mittelmäßiger Qualität, Levst. (Zb. sp.).
  77. vołnár, -rja, m. der Wollarbeiter, der Wollbereiter, Cig., Jan.; — der Wollhändler, Cig.
  78. vołnáriti, -ȃrim, vb. impf. den Wollhandel betreiben, Jan.
  79. vołnȃrstvọ, n. der Wollhandel, Cig.
  80. vȏłnast, adj. wollicht.
  81. vȏłnat, adj. wollig; — wollen; volnata obleka.
  82. vȏłnatən, -tna, adj. wollen, C., Danj.- Mik.
  83. vołnę̑n, adj. wollen; volnena obleka.
  84. vołnenína, f. die Wollenware, Cig.
  85. vołnína, f. die Wollware, der Wollzeug.
  86. vołnolàs, -lása, adj. wollhaarig, Erj. (Som.).
  87. vołnoprę̑dəc, -dca, m. der Wollspinner, Dict., Cig., Jan.
  88. vołnopredíca, f. die Wollspinnerin, Jan. (H.).
  89. vołnoprę̑dnica, f. die Wollspinnerei, Jan. (H.).
  90. vołnoprę̑jka, f. die Wollspinnerin, Jan.
  91. vołnostrı̑ški, adj. Wollscher-: volnostriške škarje, die Wollschere, Jan. (H.).
  92. vołnostrı̑žəc, -žca, m. der Wollscherer, Jan.
  93. vołnotépəc, -pca, m. der Wollkrämpler, Dict., Jan.
  94. vołnovàt, -áta, adj. = volnat, Cig.
  95. volǫ̑včan, m. eine Art Flockenblume (centaurea pratensis), C.
  96. volǫ́vina, f. 1) das Ochsenfleisch; — die Ochsenhaut, das Ochsenleder; — 2) neka trta, Dol., Vreme v Brkinih- Erj. (Torb.), BlKr.; die Urbanitraube, M., Trumm.; tudi: das Ochsenauge, C.; bela v., weißes Ochsenauge, Trumm.
  97. volǫ̑vjak, m. 1) der Ochsenkoth, Mur., Cig., Jan.; — 2) neka trta: blaues Ochsenauge, vzhŠt.- Trumm.; — 3) die Färberkamille (anthemis tinctoria), M., Vod. (Izb. sp.).
  98. volǫ́vji, adj. Ochsen-.
  99. volǫ̑vnik, m. 1) der Ochsenstall, C.; — 2) neka trta, Ip.- Erj. (Torb.); = volovina, Vrtov. (Vin.); — die Blüte der Herbstzeitlose, C., DSv.
  100. volǫ̑vnjak, m. 1) der Ochsenstall, Cig.; — 2) = volovnik 2), Ip.- Erj. (Torb.).

   1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA