Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (21.201-21.300)

  1. prebrvíti, -ím, vb. pf. mit einem Steg versehen, C.
  2. prebuhávati, -am, vb. impf. ad prebuhati; durchstoßen, Z.; — (o viharju) ungestüm durchwehen, Bes.
  3. precẹjávati, -am, vb. impf. = precejati, ogr.- Valj. (Rad).
  4. precẹjȃvəc, -vca, m. človek, kateri kaj preceja, der Seiher, Cig.
  5. precẹjȃvka, f. 1) die Seiherin, Cig.; — 2) der Seiher (sitce, skozi katero se mleko ali juha preceja), BlKr.
  6. precẹjeváti, -ȗjem, vb. impf. = precejati.
  7. precẹjevȃvəc, -vca, m. der Seiher, der Filtrierer, Jan. (H.).
  8. precẹjevȃvka, f. die Seiherin, die Filtriererin, Jan. (H.).
  9. precẹnı̑təv, -tve, f. 1) die Schätzung, die Taxation; p. blaga, der Warenanschlag, Cig.; — 2) die Überschätzung, Cig., Jan., Zora.
  10. precẹnjávati, -am, vb. impf. = precenjevati.
  11. precẹnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad preceniti.
  12. precẹpljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad precepiti.
  13. precmę̑vkati, -am, vb. pf. durchwinseln: celo noč p., Z.
  14. precvə̀sti, -cvətèm, vb. pf. 1) aufblühen, hervorblühen, Cig., ogr.- C.; — piskri precveto, die Töpfe werden (infolge der hindurchdringenden Nässe) schimmelig, C.; — hindurchdringen: pot mi je precvel skozi srajco, Tolm.- Erj. (Torb.); — 2) = odcvesti, verblühen, M.; — 3) p. se, sich überblühen: drevo se je precvelo (= imelo je preveč cvetja), Cig.
  15. precvẹ́tati, -am, vb. impf. ad precvesti; 1) aufblühen, erblühen, Cig., C.; Od prevelicega veselja Precvetati je začela (jablanica), Npes.-K.; Lepo nam precveta, Še lepše diši (lipa), Npes.-Vraz; — 2) fortblühen, M.
  16. precvətẹ́ti, -ím, vb. pf. = precvesti, M.
  17. precvətẹ́vati, -am, vb. impf. ad precveteti; = cvet poganjati, BlKr.
  18. precvẹtováti, -ȗjem, vb. impf. = precvetati, Jan.; Kaj mi lipica precvetuješ? Npes.-Schein.
  19. precvíliti, -im, vb. pf. durchwinseln; pes je vso noč precvilil.
  20. precvı̑rati, -am, vb. impf. ad precvreti; zerlassen: mast, špeh p., Mur., C., "puter" se v maslo precvira, Danj. (Posv. p.)- Valj. (Rad).
  21. precvírjati se, -am se, vb. impf. sich in unnatürlicher Weise strecken und bewegen, sich affectiert benehmen, jvzhŠt.; — prim. precerjati se.
  22. precvítanje, n. das Blühen, Valj. (Rad).
  23. precvítati, -am, vb. impf. = precvetati, Jan., jvzhŠt.
  24. precvitávati, -am, vb. impf. = precvitati, Jan.
  25. precvrčávati, -am, vb. impf. in einem fort zirpen: murin in kobilica precvrčavata, (-evata) ves dan, Zv.
  26. precvrẹ́ti, -cvrèm, vb. pf. im Fett durchbraten, abkröschen, Cig.; — zerlassen: špeh p., Mur.
  27. prečastı̑tljiv, adj. hochehrwürdig; prečastitljivi gospod! Euer Hochwürden! Cig.
  28. prečesávati, -am, vb. impf. ad prečesati; — durchhecheln ( fig.), Cig.
  29. prečesováti, -ȗjem, vb. impf. ad prečesati.
  30. prečinjávati, -am, vb. impf. 1) durchreitern, C.; — p. koga, jemanden durchhecheln, schimpfen, C.; — 2) p. se, sich verstellen, heucheln, ogr.- C.
  31. prečiščávati, -am, vb. impf. = prečiščati; srebro p., das Silber fein brennen, h. t.- Cig. (T.).
  32. prečiščȃvəc, -vca, m. der Läuterer, der Raffineur, Cig.
  33. prečiščeváłən, -łna, adj. Reinigungs-, Läuterungs-, Raffinier-, Jan. (H.).
  34. prečiščevȃłnica, f. die Raffinerie, Jan. (H.); der Garofen, der Garherd ( mont.), Jan. (H.).
  35. prečiščeváti, -ȗjem, vb. impf. = prečiščati.
  36. prečiščevȃvəc, -vca, m. der Reiniger, der Läuterer, der Raffineur, Jan. (H.).
  37. prečı̑vkati, -am, vb. pf. durchpiepen; cel dan p., Vod. (Pes.).
  38. prečrnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad prečrniti, Cig.
  39. prečrtováti, -ȗjem, vb. impf. ad prečrtati.
  40. prečúdovati se, -ȗjem se, vb. impf. sich höchlich wundern: p. se komu (čemu), Lašče- Levst. (M.); prečudoval se je bistroumnosti in moči cesarja Napoleona, Levst. (Zb. sp.).
  41. prečutljìv, -íva, adj. überaus o. allzuempfindsam, sentimental, Jan., Cig. (T.).
  42. prečutljívost, f. die Sentimentalität, Jan., Cig. (T.).
  43. prečúvati, -am, vb. pf. = prečuti 2), durchwachen: Treba prečuvati bode Več noči —, Preš.
  44. predajȃvəc, -vca, m. der Übergeber, Cig., Jan.
  45. predajȃvka, f. die Übergeberin, Jan. (H.).
  46. predarljìv, -íva, adj. zu freigebig, C.
  47. predȃtəv, -tve, f. die Übergabe, Jan. (H.).
  48. predȃtva, f. die Übergabe, die Auslieferung: p. prestopnikov, SlN.
  49. predȃva, f. der Vortrag, der Lehrvortrag, C.
  50. predávanje, n. das Übergeben, das Überliefern; — (po hs.) der Vortrag, nk.; poskusno p., der Probevortrag, Jan., nk.
  51. predávati, -am, vb. impf. 1) einen Vortrag halten, nk.; ( hs.); — 2) nam. prodavati.
  52. predȃvəc, -vca, m. der Übergeber, Cig.
  53. predávən, -vna, adj. was vor langer Zeit war oder stattfand; predavna obljuba, ogr.- C.
  54. predávnost, f. die uralte Zeit, Zora.
  55. predbacívati, -am, vb. impf., pogl. očitati.
  56. predcerkvíšče, n. der Platz vor der Kirche, C., ZgD.
  57. predčlovẹ́ški, adj. vormenschlich: predčloveška doba, Zora.
  58. preddvòr, -dvóra, m. der Vorderhof, der Vorhof, Mur., Cig., Ravn.; — der Vorhof des Labyrinthes im Ohr, Cig. (T.), Erj. (Som.).
  59. preddvǫ̑rčək, -čka, m. dem. preddvor(ec), M.; srčni p., der Vorhof des Herzens, Vrtov. (Km. k.).
  60. preddvǫ̑rje, n. = preddvor, Cig. (T.).
  61. predəgávati, -am, vb. impf. ad predegati, Cig.
  62. predẹjȃtva, f. die Überstellung, C.
  63. predẹlȃva, f. die Überarbeitung, die Umarbeitung, Jan., C.
  64. predẹlávanje, n. das Über-, das Umarbeiten.
  65. predẹlávati, -am, vb. impf. ad = predelovati; überarbeiten, umarbeiten.
  66. predẹljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad predeliti.
  67. predẹlovȃnje, n. das Über-, das Umarbeiten.
  68. predẹlováti, -ȗjem, vb. impf. ad predelati; über-, umarbeiten.
  69. prę́deštvọ, n. = pridiga, ogr.- C.
  70. predẹ̑va, f. die Umladung, C.
  71. predẹ́vanje, n. das Überlegen; p. svojine, Eigenthumsübertragungen, DZ.; — die Metathesis ( gramm.), Cig. (T.); p. besed, die Inversion, Cig. (T.).
  72. predẹ́vati, -vam, -vljem, vb. impf. ad predejati; anders o. anderswohin legen, umstellen, überlegen; bolnika p. s postelje na posteljo; nit pri predenju p. (häkeln), Cig.; — p. se, = seliti se, C.
  73. predẹvávati, -am, vb. impf. in einem fort überlegen, C.
  74. predẹ̑vək, -vka, m. die Übertragung: p. lasti, DZ.; — die Metathese ( gramm.): po predevku, per metathesin, nk.
  75. predẹ̑vkati, -am, vb. impf. = predevati, in einem fort überlegen, Z.
  76. predẹvkováti, -ȗjem, vb. impf. = predevkati, C.; bolnika p., C.
  77. predẹ̑vščina, f. die Übertragungsgebür, DZ.
  78. predglȃvje, n. das Vorderhaupt, C.
  79. predgọ̑vor, m. die Vorrede ( sploh v knjigah).
  80. predgovǫ́rnik, m. der Vorredner, Mur., nk.
  81. predgrẹváč, m. der Maischvorwärmer (in den Brauereien), DZ.
  82. predhlẹ̑vje, n. der Hof vor einem Stall, Cig.
  83. predikatīvən, -vna, adj. prädicativ ( gramm.), Cig. (T.), nk.
  84. predı̑łstvọ, n. die Spinnindustrie, Vrtov. (Km. k.).
  85. predirljìv, -íva, adj. 1) eindringlich, Jan.; — 2) durchdringlich, Cig., Jan.
  86. predirljívost, f. 1) die Eindringlichkeit ( prim. predirljiv 1)); — 2) die Durchdringlichkeit, Cig., Jan.
  87. predı̑var, -rja, m. der Spinnhaarhändler, der Flachshändler, Cig., C.
  88. predı̑varica, f. die Spinnhaarhändlerin, die Flachshändlerin, Cig., C.
  89. predı̑vast, adj. spinnhaarartig, flachsartig, Jan.
  90. predı̑vəc, -vca, m. der Berg- o. Wiesenflachs (linum catharticum), Cig., Medv. (Rok.).
  91. predı̑vən, -vna, adj. das Spinnhaar betreffend: Spinnhaar-: predivni trg, Cig.
  92. predivjáti, -ȃm, vb. pf. durchwüthen, durchtoben (einen Ort o. eine Zeit), Cig.
  93. predı̑vnast, adj. = predivast, Cig.
  94. predı̑vnat, adj. Flachs enthaltend, Z.; — Gespinnst-, C.
  95. predı̑vnica, f. die Spinnhaarkammer, die Flachskammer, Z.
  96. predı̑vnọ, n. zum Spinnen Geeignetes: Flachs und Hanf, ogr.- C.
  97. predı̑vọ, n. das Spinnmaterial, das Spinnhaar; laneno, konopno p.; — gorsko p., der Bergflachs, der Asbest, Erj. (Min.).
  98. predı̑vovəc, -vca, m. das Filzkraut (filago germanica), C., Z., Medv. (Rok.).
  99. predı̑vstvọ, n. die Spinnhaarindustrie, C., Nov.
  100. predlagȃvəc, -vca, m. der Vorleger, Cig.; der Proponent, Cig.

   20.701 20.801 20.901 21.001 21.101 21.201 21.301 21.401 21.501 21.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA