Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (21.101-21.200)

  1. pravoslǫ̑vəc, -vca, m. der sich mit der Rechtswissenschaft beschäftigt, der Jurist, Jan., nk.
  2. pravoslǫ́vən, -vna, adj. rechtswissenschaftlich; juridisch, Cig., Jan., nk.
  3. pravoslǫ̑vje, n. das Rechtsstudium, die Rechtswissenschaft, die Jurisprudenz, Jan., nk.; — die Rechtsphilosophie, Lampe (V.).
  4. pravosǫ́den, adj. = pravosodnji, Jan.
  5. pravosǫ̑dje, n. die Rechtspflege, die Justiz, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; kazensko p., die Strafrechtspflege, DZ.; — po rus.
  6. pravosǫ̑dnik, m. der Justizmann, Cig.
  7. pravosǫ́dnji, adj. Justiz-, Cig., Jan.; pravosodnja služba, der Justizdienst, DZ.
  8. pravosǫ̑dstvọ, n. das Justizwesen, Cig., Jan., nk.
  9. právost, f. die Richtigkeit, Cig., Jan., Cig. (T.), ogr.- C., Cel. (Ar.); p. kake posestne pole, DZ.; die Echtheit, die Authenticität, Cig. (T.); p. kakega blaga, Cig.; p. kakega pisma, DZ.; — die Bewährtheit, Rechtschaffenheit, Cig.; die Bravheit, ogr.- C.
  10. pravóta, f. = pravost, die Richtigkeit, Jan., Levst. (Zb. sp.).
  11. pravótən, -tna, adj. richtig, recht, authentisch, Jan., Cig. (T.), nk.; pravotna oblika, Slovan.
  12. pravótnost, f. die Richtigkeit, die Echtheit, die Authenticität, Cig. (T.), Navr. (Kop. sp.).
  13. pravotoljȗbje, n. die Rechtliebe, Cig. (T.); — stsl.
  14. pravovẹ́dən, -dna, adj. rechtskundig, Jan.
  15. pravoveljávən, -vna, adj., Jan., pogl. pravnoveljaven.
  16. pravovę̑rəc, -rca, m. der Rechtgläubige, Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad), nk.
  17. pravovę́rən, -rna, adj. rechtgläubig, Mur., Cig., Jan., nk.
  18. pravovę̑rka, f. die Rechtgläubige, Cig.
  19. pravovę̑rnica, f. die Rechtgläubige, Mur., Cig., Jan.
  20. pravovę̑rnik, m. der Rechtgläubige, Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad).
  21. pravovę́rnost, f. die Rechtgläubigkeit, Mur., Cig.
  22. pravovę̑rski, adj. rechtgläubisch, Mur.
  23. pravovę̑rstvọ, n. der rechte Glaube, die Orthodoxie, die Rechtgläubigkeit, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad).
  24. pravovírən, -rna, adj. nach den richtigen Quellen, quellenmäßig, Jan.
  25. pravoznȃnəc, -nca, m. der Rechtsgelehrte, der Jurist, Cig., Jan., nk.
  26. pravoznȃnski, adj. rechtswissenschaftlich, juridisch, Cig., Jan., DZ., nk.; pravoznanskih ukov stolica, LjZv.
  27. pravoznȃnstvọ, n. die Rechtsgelehrsamkeit, die Jurisprudenz, Cig., Jan., pravoznanstva se naučiti, nk.
  28. prȃvstvọ, n. das Rechtswesen, DZ.
  29. prȃvščina, f. der Wäscherlohn, Cig.
  30. prȃvšən, -šna, adj. richtig, normal, Mur., Cig., Nov.; gehörig: pravšna oblika, v pravšnem redu, DZ.; v pravšni daljavi, in angemessener Entfernung, Levst. (Cest.); pravšno preudarivši vse okolnosti, mit billiger Erwägung aller Verhältnisse, DZ.
  31. prȃvšnost, f. die Richtigkeit, die Normalität, die Billigkeit, Cig., Jan., Cig. (T.).
  32. právzòr, -vzóra, m. das Urbild, das Prototyp, Jan., DZ., Zora.
  33. právzórən, -rna, adj. pravzǫ̑rni meter, der Normalmeter, DZ.
  34. prázgodovína, f. die Urgeschichte, nk.
  35. prázgodovı̑nski, adj. urgeschichtlich, nk.
  36. praznikováti, -ȗjem, vb. impf. einen Feiertag begehen, ein Fest feiern, Mik., SlN.
  37. praznìv, -íva, adj. hurerisch, ogr.- C.
  38. praznoglàv, -gláva, adj. kopfleer, Cig., Jan., nk.
  39. praznoglȃvəc, -vca, m. der Hohlkopf, Jan. (H.).
  40. praznoglávən, -vna, adj. = praznoglav, Cig.
  41. praznovȃnje, n. 1) das Müßigsein, die Muße, Cig.; — 2) die festliche Begehung, die Feier; p. rojstnega dneva, p. petdesetletnice.
  42. praznováti, -ȗjem, vb. impf. 1) nicht arbeiten, feiern, müßig sein, Cig., Jan., Trub., Mik., Dol.; faulenzen, M., Volk.; — 2) festlich begehen, feiern; p. svoj god, obletnico; — 3) Unzucht treiben, Habd.- Mik., ogr.- C., M.; šesta zapoved prepoveda, naj ne praznujemo, ogr.- Valj. (Rad).
  43. praznovȃvəc, -vca, m. kdor praznuje (god i. t. d.), Valj. (Rad).
  44. praznovę̑rəc, -rca, m. ein abergläubischer Mensch, Mur., Cig., Jan., nk.
  45. praznovę́rən, -rna, adj. abergläubisch, Mur., Cig., Jan., nk.
  46. praznovę̑rje, n. der Aberglaube, Cig. (T.), nk.
  47. praznovę̑rnik, m. = praznoverec, Mur., nk.
  48. praznovę́rnost, f. die Abergläubigkeit, Mur.
  49. praznovę̑rski, adj. abergläubisch, Mur., nk.
  50. praznovę̑rstvọ, n. der Aberglaube, Cig., nk.
  51. praznovı̑t, adj. müßig: le-tukaj ta meč nema praznovati ni praznovit biti, Trub. (Post.); praznovita, nestanovita srca, Trub. (Post.).
  52. práživȃł, f. das Urthier, Žnid.; praživali, Urthiere (protozoa), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  53. prčevína, f. das Ziegenbockfleisch, Jan. (H.).
  54. prdljàv, -áva, adj. = prdljiv, vzhŠt.- C.
  55. prdljìv, -íva, adj. kdor pogostoma prdi, C., M.
  56. prdljı̑vəc, -vca, m. = prdljiv človek, Jan. (H.).
  57. prdljı̑vka, f. = prdača, eine Art Pflaume, C.
  58. prdovràč, -áča, m. der Quacksalber, C.
  59. prebarkováti, -ȗjem, vb. impf. ausfratscheln, C.; — prim. barati.
  60. prebȃrvati, -am, vb. pf. von neuem färben, umfärben; neu anstreichen.
  61. prebarvováti, -ȗjem, vb. impf. ad prebarvati.
  62. prebasováti, -ȗjem, vb. impf. ad prebasati, Jan.
  63. prebȃva, f. 1) das Aushalten, das Ertragen: p. trpljenja, C.; — 2) die Verdauung, Cig., Jan., Erj. (Z.), nk.
  64. prebȃvən, -vna, adj. 1) Verdauungs-, Cig., Jan., C.; — 2) prebávən, verdaulich, nk.
  65. prebavílọ, n. das Verdauungsorgan, Cig. (T.), Erj. (Ž.), Zv., LjZv.
  66. prebáviti, -bȃvim, vb. pf. 1) aushalten, ertragen, Cig., Jan., Št.; vse nadloge p., Hal.- C., jvzhŠt.; bom že prebavil tudi brez tega, jvzhŠt.; — 2) verdauen, Guts., Cig., Jan., nk.
  67. prebȃvje, n. das Verdauungssystem, Cig. (T.), Erj. (Som.).
  68. prebavljálọ, n. = prebavilo, Cig.
  69. prebávljanje, n. 1) das Ertragen, das Auskommen, Št.; — 2) das Verdauen, Cig., nk.
  70. prebávljati, -am, vb. impf. ad prebaviti; 1) aushalten, ertragen: nadloge p., Hal.- C.; auslangen, auskommen, C.; prebavljam, kakor morem, ich komme aus, so gut ich kann, jvzhŠt.; — 2) verdauen, Cig., Jan., nk.
  71. prebavljénje, n. die Verdauung, Jan., kajk.- Valj. (Rad).
  72. prebavljìv, -íva, adj. = prebaven 2), Cig., Jan.
  73. prebávnost, f. die Verdaulichkeit, nk.
  74. prebẹžȃvəc, -vca, m. = prebežnik, ogr.- Valj. (Rad).
  75. prebirȃtəv, -tve, f. = prebiranje 1), Jan. (H.).
  76. prebíravəc, -vca, m. der ausklaubt, aussucht, der Klauber, Cig., Jan., C.; der Sortierer, M.
  77. prebíravka, f. die Klauberin, Cig.
  78. prebirljìv, -íva, adj. ausklauberisch, (tudi: prebı̑rljiv), Z.
  79. prebı̑tva, f. der Aufenthalt: p. nebeška, C.
  80. prebiváłən, -łna, adj. Wohn-, bewohnbar, Jan.
  81. prebiválišče, n. der Aufenthaltsort, der Wohnort, der Wohnsitz; nebesa, p. svetnikov; tudi: prebivalíšče.
  82. prebivȃłnica, f. das Wohnzimmer, ogr.- M., C., Slom.
  83. prebiválọ, n. železen drog, s katerim se v kamen jame vrtajo, Vas Krn- Erj. (Torb.).
  84. prebívanje, n. 1) das Ausharren, Cig.; der Aufenthalt, das Wohnen; p. na kmetih, v glavnem mestu; — 2) die Behaufung, Meg.; — tudi prebivȃnje, Valj. (Rad).
  85. prebivȃtelj, m. = prebivavec, nk.
  86. prebivȃteljstvọ, n. = prebivavstvo, nk.
  87. prebivȃtən, -tna, adj. Wohn-: prebivȃtni prostori, Levst. (Nauk).
  88. prebívati, -am, vb. impf. ad 1. prebiti (bom); 1) aushalten; kraljici uže ni bilo prebivati, Levst. (Zb. sp.); leiden, ertragen, C.; ni moči ga p., Svet. (Rok.); — auskommen, C.; ob vodi in suhem kruhu p., LjZv.; — 2) sich aufhalten, wohnen; na kmetih p.; ribe v vodi prebivajo; pod eno streho s kom p.; po vaseh prebivajo kmetje, po mestih gospoda in rokodelci; — 3) übrig bleiben, übrig sein, C., Levst. (Pril.); le-ti bodo vsi jesti zadosti imeli, in bode še prebivalo, Trub.; nič časa mu ni prebivalo, Zv.; — überflüssig sein, C.; meni kaj prebiva, ich habe an etwas Überfluss, V.-Cig.; — potok prebiva, der Bach läuft über, C.
  89. prebivȃvəc, -vca, m. der Bewohner; prebivavci severnih dežel, die Nordländer, Cig.
  90. prebivȃvka, f. die Bewohnerin.
  91. prebivȃvstvọ, n. die Bevölkerung, die Einwohnerschaft, Jan., C., nk.
  92. prebı̑vək, -vka, m. 1) = prebitek 1), Mur., C.; — 2) = prebitek 2), C.
  93. preblẹdẹ́vati, -am, vb. impf. ad prebledeti.
  94. preblẹdováti, -ȗjem, vb. impf. ad prebledeti; öfter die Farbe wechseln: Kaj tak prebleduje Ti rumeno lice? Npes.-K.; tam, kjer lepota prebleduje, Rog.- Valj. (Rad).
  95. prebokávati, -am, vb. impf. ad prebokniti, V.-Cig.
  96. prebolẹ́vanje, n. das Genesen, die Reconvalescenz, M. Navr. (Let.).
  97. prebolẹ́vati, -am, vb. impf. ad preboleti, Z.
  98. prebolẹ́vavəc, -vca, m. der Reconvalescent.
  99. prebolẹ̑vnik, m. der Reconvalescent, Levst. (Pril.).
  100. prebrskávati, -am, vb. impf. ad prebrskati.

   20.601 20.701 20.801 20.901 21.001 21.101 21.201 21.301 21.401 21.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA