v (2.101-2.200)

2101. vohàn, -ána, m. der Spürer, Bes.
2102. vǫ̑hanje, n. das Riechen; — das Schnüffeln.
2103. vǫ̑hati, -ham, -šem, vb. impf. riechen; nič več ne voha, er hat den Geruch verloren; an etwas riechen, etwas beriechen; — schnüffeln; kaj tod vohaš? — wittern; pes zajca voha.
2104. vǫ̑havəc, -vca, m. der Schnüffler, Cig., M.
2105. vohȃvs, m. der Schnüffler, Cig.
2106. vohȃvslja, f. die Schnüfflerin, Cig.
2107. vǫ̑hlja, f. eine Person, die gerne alles beriecht, M.
2108. vohljáti, -ȃm, vb. impf. schnüffeln, Cig.
2109. vohnẹ́ti, -ím, vb. impf. schnüffeln, vzhŠt.- C.; živali jeseni najživahneje vohne, Zora.
2110. vohnjáti, -ȃm, vb. impf. schnüffeln, stöbern, C.
2111. vohǫ̑n, m. 1) der Spürhund, Mur.; — 2) = vohun, Cig., ZgD.
2112. vọ̑hrn, adj. = skop; — prim. nem. Wucher.
2113. vọ̑hrnik, m. 1) der Geizhals, der Wucherer; — 2) die Sauerbrunnflasche (zaradi ozkega vratu), Notr.; — prim. vohrn.
2114. vǫ́hrovt, m. = ohrovt.
2115. vohȗn, m. der Schnüffler, der Ausspäher, der Spion.
2116. vohunáriti, -ȃrim, vb. impf. = vohuniti, Zv., SlN.
2117. vohúniti, -ȗnim, vb. impf. spionieren, nk.
2118. vohȗnstvọ, n. die Spionage.
2119. 1. vòj, vója, m. 1) der Führer, ogr., Krelj- Mik.; slepi voji, ogr.- Valj. (Rad); — der Begleiter: na ženitnini ima ženin voja, Notr.; — 2) das Leitseil, Z., Gor.- Burg. (Rok.).
2120. 2. vòj, vója, m. 1) das Heer, Jan.; — das Corps, das Armeecorps, h. t.- Cig. (T.), nk.; — 2) der Kampf, ogr.- C.; — prim. češ. voj, das Heer.
2121. vǫ́ja, f. 1) die Führung, die Leitung, Mur., Cig., C.; čudna božja voja, Ravn.; — 2) das Leitseil, der Leitriemen, C.
2122. vojáč, m. der Führer, der Wegweiser, C.; der Anführer, der Anleiter, V.-Cig.; — der Brautführer, Cig., Rib.- M., Valj. (Rad).
2123. vojačíca, f. = družica, die Brautführerin, BlKr.- SlN.
2124. vojáčina, f. die Soldateska, Cig. (T.).
2125. voják, m. der Soldat, der Krieger; v (med) vojake ali k vojakom iti, Soldat werden; v (med) vojake ali k vojakom vzeti, zum Militär abstellen.
2126. vojȃkar, -rja, m. der Soldat ( zaničlj.), Jan. (H.).
2127. vojákinja, f. das Soldatenweib, Jan. (H.).
2128. vojárən, -rna, m., Dalm., Schönl., Kast., Valj. (Rad), pogl. vojarin.
2129. vojárin, m. der Führer, Dict.- Mik., Dalm., Schönl., Kast.; nam se je vojskovati zoper vojarine ("vojarne") tega sveta, Schönl.; — der Leitmann (einer Feuerwehrabtheilung), (vojarı̑n) Levst. (Nauk).
2130. vojarı̑nka, f. 1) die Brautführerin, BlKr.; — 2) ženska, katera kolo vodi, BlKr.- LjZv.
2131. vojárna, f. = vodilja, die Brautführerin, C., Laško ( Št.), Glas.
2132. vojáščina, f. das Militärwesen; — der Militärdienst; — das Militär.
2133. vojȃščnica, f. die Kaserne, Cig., Jan., nk.
2134. vojáški, adj. militärisch, Militär-, Soldaten-.
2135. vojȃštvọ, n. das Militärwesen; der Militärstand; — das Militär.
2136. vojčı̑n, m. der Brautführer, Cig., Štrek., Notr.
2137. vòjd, vójda, m. der Vogt, Pot.- Cig., Jan.; selski v., der Dorfälteste, Pot.- Cig.; beraški v., der Bettelvogt, Pot.- Cig.; — iz vojvoda (?).
2138. vǫ̑jda, f. = velika deklica: taka vojda, pa še tako neumna! Železniki ( Gor.).
2139. vojdáč, m. 1) der Rädelsführer, V.-Cig.; — 2) beim Wild das Vorthier, welches den Trupp führt, V.-Cig.
2140. vójən, -jna, adj. Kriegs-, nk.; vojni čas, Notr.- Levst. (Zb. sp.).
2141. vojeník, m. die Selchkammer, Z.
2142. vojenína, f. das Selchfleisch, Cig.
2143. vojenı̑nar, -rja, m. der Selcher, Cig.
2144. vojenı̑narstvọ, n. die Selcherei, Cig.
2145. vojénje, n. das Führen: v. (krave k biku): čas vojenja, Jan. (H.); — die Führung, die Leitung, (vojenjè) ogr.- Valj. (Rad).
2146. vojeváč, m. der Kämpfer, der Krieger, C., ogr.- Valj. (Rad).
2147. vojevȃnje, n. das Kriegführen, kajk.- Valj. (Rad).
2148. vojẹ́vati, -am, vb. impf. zu führen, zu leiten pflegen, Mik.; otroke je k izkušnji vojeval, Levst. (Zb. sp.).
2149. vojeváti, -ȗjem, vb. impf. Krieg führen, C., Mik., Vrt., kajk.- Valj. (Rad); = v. se, Mur., C.
2150. vojevı̑t, adj. 1) kriegerisch, Cig. (T.), C.; — 2) wehrfähig, Cig. (T.), DZ.
2151. vǫ̑jica, f. = vojka, C.
2152. vojı̑nski, adj. = vojen: vojinski zakon, das Wehrgesetz, Levst. (Nauk); vojinsko ministerstvo, das Kriegsministerium, DZkr.
2153. vǫ̑jka, f. das Leitseil, der Leitriemen, Mur., C., Mik., BlKr.- Erj. (Torb.), ogr.- Valj. (Rad), vzhŠt.; pl. vojke, die Zügel, Vrt., UčT.; — übhpt. ein kurzer Strick, vzhŠt.
2154. vójna, f. 1) der Krieg, Mur., Cig., Jan., nk.; (po drugih slov. jez.); abecedna v., der Abckrieg, Levst. (Zb. sp.); — 2) das Heer, Jan.; vojno zbrati, Npes.-K.
2155. 1. vǫ̑jnica, f. 1) das Leitseil, Mur.; — 2) der Leitarm, die Handhabe an der Kurbel, V.-Cig.; — 3) in der Schneidemühle die Hebestange, vermittels welcher die Säge auf und ab gehoben wird, V.-Cig.; — 4) der Pressbengel (ein an der Spindel angebrachter, am äußersten Ende mit einem Knopfe versehener Schwungarm), Cig.
2156. 2. vǫ́jnica, f. = ojnica, nav. pl. vojnice, die Gabeldeichsel, Cig., Burg. (Rok.), BlKr.
2157. 1. vojník, m. der Führer, C.; = vojaren, Dict.; vojnik ali spremljavec, Krelj; slepački vojniki, Krelj.
2158. 2. vojník, m. der Krieger, der Soldat, Mur., Jan., ogr., kajk.- Valj. (Rad), nk.
2159. vojnı̑štvọ, n. das Militärwesen, Cig.; — das Militär, nk.
2160. vojnoprávən, -vna, adj. kriegsrechtlich, Jan. (H.).
2161. vojnoslǫ̑vəc, -vca, m. der Strateg, Jan. (H.).
2162. vojnoslǫ́vən, -vna, adj. strategisch, Jan. (H.).
2163. vojnoslǫ̑vje, n. die Strategie, Jan. (H.).
2164. vojnoznȃnstvọ, n. die Kriegswissenschaft, Jan. (H.).
2165. vójska, f. 1) das Heer; črna v., narod, na vojsko zoper Turke poklican, Zora (IV. 41.); der Landsturm, DZ., nk.; dopolnilna v., das Ersatzheer, narodna v., die Miliz, redovna v., die Linie, Jan. (H.); prednja v., die Vorhut, die Avantgarde, Cig., Jan.; zadnja v., die Nachhut, Jan. (H.); — 2) der Krieg; vojska bo, es wird ein Krieg ausbrechen; na vojsko iti, in den Krieg ziehen.
2166. vȏjskar, -rja, m. der Krieger: francoski vojaki, stari vojskarji, Jurč.
2167. vójskən, -kna, adj. = vojskoven, vojen.
2168. vojskovalíšče, n. = bojišče, der Kriegsschauplatz, DZ.
2169. vojskovȃnje, n. das Kriegführen.
2170. vojskováti, -ȗjem, vb. impf. Krieg führen, Kast., Jsvkr., Guts. (Res.); nav. v. se s kom, zoper koga.
2171. vojskovȃvəc, -vca, m. der Kriegführende.
2172. vojskǫ́vən, -vna, adj. 1) Heer(es)-; vojskǫ̑vni zavodi, die Heeresanstalten, DZ.; — 2) Kriegs-, Dalm.
2173. vojskovòd, -vǫ́da, m. der Heerführer, der Feldherr, Cig., Jan.
2174. vojskovǫ́dja, m. der Feldheer, Mur., nk.
2175. vojskovǫ̑dstvọ, n. die Heerführerschaft, die Heeresführung, Cig.; — die Feldherrnwürde, Cig., Jan.
2176. vǫ̑jstvọ, n. das Heer, die Armee, Guts.- Cig. (T.), DZ.
2177. vojščák, m. der Krieger, der Soldat.
2178. vojščákinja, f. die Kriegerin, C.
2179. vojščàn, -ána, m. = vojščak, vojak, ogr.- C.
2180. vojščȃnski, adj. = vojaški, ogr.- C.
2181. vójvoda, m. der Heerführer, der Feldherr; ( nav. vájvoda; vǫ́jvoda, kajk.- Valj. [Rad]; vivoda, vivuda, Schönl.; viuda, Meg., Trub., Dalm.; prim. vevoda); — der Herzog, Jarn., Mur., Cig., Jan., nk.
2182. vojvodíca, f. die Heerführerin, Mur.; — die Herzogin, Mur., Jan.
2183. vójvodič, m. ein herzoglicher Prinz, Cig., Jan.
2184. vojvodı̑čna, f. eine herzogliche Prinzessin, Cig.
2185. vojvodína, f. das Herzogthum, Cig., Jan., nk.
2186. vójvodinja, f. die Herzogin, Cig., Jan., nk.
2187. vójvodkinja, f. = vojvodinja, Valj. (Rad).
2188. vojvodováti, -ȗjem, vb. impf. Heerführer sein, M.; — Herzog sein, Cig., Jan.
2189. vojvodovína, f. = vojvodina, Jan.
2190. vójvodski, adj. Feldherrn-, Mur., Cig.; — Herzogs-, herzoglich, Mur., Cig., Jan., nk.
2191. vójvodstvọ, n. die Feldherrnwürde, Mur., C.; — die Herzogswürde, Mur., Cig., Jan.; — das Herzogthum, Mur., Cig., Jan., nk.
2192. vokāl, m. samoglasnik, der Vocal.
2193. vokālən, -lna, adj. samoglasniški, Vocal-.
2194. vokatīv, m. zvalnik, der Vocativ.
2195. 1. vòł, vóla, m. der Ochs; par volov; z voli voziti; — grbavi vol, der Buckelochs, Erj. (Ž.).
2196. 2. vǫ̑ł, -la, m. = ol, das Bier, Mur., Cig.
2197. volár, -rja, m. 1) der Ochsenhirt, der Ochsenknecht; za volarja služiti; — 2) der Ochsenbauer (kmet, ki le z voli kmetuje), V.-Cig.; — 3) der Ochsenhändler, Cig.
2198. volárče, -eta, n. dem. volar; ein kleiner Ochsenhirt, Cig.
2199. volaríca, f. 1) die Ochsenmagd, C.; — 2) die Bachstelze, C.; — 3) die Ochsenbirne, C.
2200. voları̑ja, f. volarije so pašniki, koder se pasejo voli, Notr.

   1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani