v (20.901-21.000)

20901. pozvẹdávati, -am, vb. impf. = pozvedovati.
20902. pozvẹ̑dba, f. die Erforschung, die Erhebung, Cig., Jan., nk.; vladne (uradne) pozvedbe, die amtlichen Erhebungen, nk.
20903. pozvẹ̑dən, -dna, adj. Befund-: pozvedno poročilo, Cig.
20904. pozvẹ́dẹti, -zvẹ́m, vb. pf. durch Ausforschen in Erfahrung bringen, erheben; p., po čem se vino prodaja.
20905. pozvẹdováłən, -łna, adj. Nachforschungs-, Jan. (H.).
20906. pozvẹdovȃnje, n. das Nachfragen, die Umfrage, die Erhebung(en).
20907. pozvẹdováti, -ȗjem, vb. impf. ad pozvedeti; zu erfahren suchen, Erkundigungen einziehen, Erhebungen pflegen.
20908. pozvẹdovȃvəc, -vca, m. der Nachforscher, der Kundschafter.
20909. pozvẹdovȃvka, f. die Nachforscherin, die Kundschafterin.
20910. pozvenẹ́ti, -ím, vb. pf. einen Klang von sich geben, Z.
20911. pozvẹstíti se, -ím se, vb. pf. sich befleißigen, Jarn.
20912. pozvončkáti, -ȃm, vb. pf. ein wenig klingeln, schellen, mit einem Glöckchen ein Zeichen geben, Cig.
20913. pozvončljáti, -ȃm, vb. pf. = pozvončkati, Cig., Jan.
20914. pozvoníti, -ím, vb. pf. ein wenig läuten, anläuten, mit der Glocke ein Zeichen geben; k maši p.; klingeln; pozvonil sem, pa nihče ni prišel odpirat.
20915. požaljevȃnje, n. das Bereuen: p. grehov, Reue und Leid, ogr.- C.
20916. požaljeváti, -ljȗjem, vb. impf. ad požaliti, bedauern, bereuen, Z.
20917. požalovȃnje, n. das Bereuen, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
20918. požalováti, -ȗjem, vb. impf. = obžalovati, Mur., ogr.- C.
20919. požȃrovəc, -vca, m. = vresje, das Heidekraut (erica vulgaris), Štrek.
20920. poželẹ́vati, -am, vb. impf. ad poželeti; wünschen, verlangen, begehren, Cig. (T.), Zora.
20921. poželjìv, -íva, adj. begehrlich, lüstern; poželjivo gledati.
20922. poželjívost, f. die Begehrlichkeit, die Lüsternheit.
20923. poželováti, -ȗjem, vb. impf. = poželevati, Mur.
20924. poženitovȃnje, n. die Nachhochzeit, Cig.
20925. požigȃvəc, -vca, m. der Mordbrenner, Cig., Jan.; — der Brandleger, Cig., Jan.
20926. požigȃvka, f. die Mordbrennerin, Mur.; — die Brandlegerin, Jan.
20927. požigȃvščina, f. die Brandschatzung, Cig., Jan.
20928. požirávati, -am, vb. impf. = požirati, ogr.- Valj. (Rad).
20929. požirȃvəc, -vca, m. = požeruh: človek p. in vinopivec, ogr.- Valj. (Rad).
20930. požirȃvka, f. 1) die Verschlingerin: prevzetnost, požiravka vseh čednosti, Cv.; — 2) die Gassenrinne, Cig.; — der Wasserschlund, Jan.
20931. požirkováti, -ȗjem, vb. impf. schluckweise trinken, C.
20932. poživahníti, -ním, vb. pf. lebhaft machen: barva se poživahni, das Colorit wird gehoben, Šol.
20933. požı̑vək, -vka, m. das Labsal, die Erquickung, Cig., Jan., C.; najslajši p., Glas.
20934. poživíłən, -łna, adj. erquickend, Jan. (H.).
20935. poživílọ, n. das Labsal, Cig.
20936. poživínčiti, -ı̑nčim, vb. pf. = poživiniti, Mur.
20937. poživíniti, -ı̑nim, vb. pf. zum Vieh machen, entmenschen; — p. se, zum Vieh werden, verthieren, verwildern; poživinjen, verthiert.
20938. poživínjenje, n. die Verthierung, die Verwilderung, Cig.
20939. poživı̑njenost, f. der Zustand der Verthierung, moralische Versunkenheit, Cig., Nov., SlN.
20940. poživíti, -vím, vb. pf. beleben, erquicken, laben; p. koga z jedjo, Cig.; ta kapljica poživi človeka! jvzhŠt.; dež poživi suho prst, Ravn.- Valj. (Rad); — p. se s čim, sich mit einer Sache erquicken; p. se s sadjem, Ravn.- Valj. (Rad); — p. se, frisch werden, Cig.
20941. poživı̑tva, f. die Belebung, C.
20942. poživljáłən, -łna, adj. erquickend, Jan.
20943. požívljanje, n. das Beleben, das Erquicken.
20944. požívljati, -am, vb. impf. ad poživiti; beleben, erquicken, Cig., Jan., nk.
20945. poživljȃva, f. die Belebung, die Labung, Jan.
20946. poživljȃvəc, -vca, m. der Erquicker, Cig.
20947. poživljìv, -íva, adj. belebend, erquickend, Mur., C., M.
20948. poživótən, -tna, adj. was am Körper ist, Mur.; poživotni očut ( phil.), die Körperempfindung, Cig. (T.).
20949. poživotíti se, -ím se, vb. pf. gut bei Leibe werden, Cig.
20950. požlahtnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad požlahtniti; veredeln.
20951. požlahtnjevȃvəc, -vca, m. der Veredler, Cig.
20952. požmečávati, -am, vb. impf. = požmečati, schwer machen, erschweren, C.; — beschweren, C.
20953. požołtẹ́vati, -am, vb. impf. allmählich sich gelb färben, Jan.
20954. požrẹševȃnje, n. die Fresserei, das Schlemmen, Cig.
20955. požrẹševáti, -ȗjem, vb. impf. schlemmen, in Fraß und Völlerei leben, schwelgen, Mur., Cig., Jan.
20956. požrljìv, -ljíva, adj. = požrešen, Cig.
20957. požrtvováti, -ȗjem, vb. pf. opfern, Cig. (T.).
20958. požrtvovávən, -vna, adj. opferwillig, nk.; ( nav. -ałen).
20959. požrtvovávnost, f. die Opferwilligkeit, Cig. (T.), nk.
20960. požvę́čiti, -im, vb. pf. 1) aufkauen, verkauen; prežvekal je, pa ni mogel požvečiti, Jurč.; — 2) ein wenig kauen.
20961. požvę́kati, -am, vb. pf. = požvečiti, Jan., M.
20962. požvekováti, -ȗjem, vb. impf. (wiederholt) kauen, M.
20963. požvenkljáti, -ȃm, vb. pf. ein wenig klingeln, schellen, Cig., Jan.
20964. požvepláti, -ȃm, vb. pf. mit Schwefel bestreuen, schwefeln, Cig.; trte p., Dol., Notr.
20965. požveplíti, -ím, vb. pf. = požveplati, Cig.
20966. požvížgati, -am, vb. pf. 1) ein wenig pfeifen, Mur., Cig.; zupfeifen, Cig.; požvižgaj mu, gib ihm durch Pfeifen ein Zeichen, BlKr.- M.; — 2) p. kaj, etwas wegschmuggeln, Zv.
20967. požvižgávati, -am, vb. impf. in Absätzen pfeifen: kos požvižgava v dolino, Zora; veter požvižgava memo ušes, Vrt.
20968. požvižgováti, -ȗjem, vb. impf. = požvižgavati, Z.
20969. požvrgolẹ́ti, -ím, vb. pf. einige Zwitscherlaute hören lassen.
20970. prábivȃtelj, m. der Ureinwohner, Bes.
20971. prábivȃvəc, -vca, m. = prabivatelj, Trst. (Let.), Bes.
20972. prábratǫ̑vlja, f. die Großnichte, (pre-) Cig.
20973. práčlóvẹk, -ẹ́ka, m. der Urmensch, Cig. (T.), nk.
20974. prádomovína, f. die Urheimat, Cig. (T.), nk.
20975. prágorǫ̑vje, n. = pragorje, Jan. (H.).
20976. prahǫ́vnica, f. = 1. prašnik 2), das Pulverhorn, der Pulverbeutel, Jan. (H.).
20977. prápovẹ̑st, f. die Urgeschichte, Cig. (T.).
20978. prápravnúk, m. der Ururenkel, (prepre-) Cig.
20979. prapravnúka, f. die Ururenkelin, (prepre-) Cig.
20980. práprotov, adj. Farnkraut-; praprotovo seme.
20981. prasčevína, f. das Schweinefleisch, Jan. (H.).
20982. prasičevína, f. = svinjina, Cig., Jan.
20983. 1. práskav, adj. rauh, Cig.
20984. 2. práskav, adj. knallig, Jan.; p. plin, Knallgas, Cig. (T.).
20985. prȃskavəc, -vca, m. 1) einer, der kratzt, der Kratzer, Cig.; — 2) saurer Wein (Krätzer), Cig., C.; — 3) das Reibzündhölzchen, M.; praskavci, Fulminate ( chem.), h. t.- Cig. (T.).
20986. práskavost, f. die Rauhigkeit, Cig.
20987. praskljávən, -vna, adj. knisterig, Cig.
20988. prásvẹ̑t, -svẹtȃ, m. die Urwelt, Cig. (T.).
20989. prásvẹ̑tən, -tna, adj. urweltlich, Jan. (H.).
20990. práštẹvílọ, n. die Primzahl, Cig. (T.), Cel. (Ar.); medsebojna praštevila, relative Primzahlen, Cel. (Ar.).
20991. prátikarstvọ, n. die Kalendermacherei.
20992. prátvȃr, -ı̑, f. der Urstoff, Cig. (T.), C.
20993. prátvǫ̑rba, f. die Urbildung, Cig. (T.).
20994. pràv, adv. recht; p. si storil; p. je tako; p. mu je, es geschieht ihm recht; p. izračunati; prav, le idi! gut, geh nur! p. imaš, du hast recht; = genehm: če ti je prav; — p. biti, passen: suknja mi ni p.; — gehörig, tüchtig; p. natepsti koga; ali ste zopet p. razsajali? — so recht, ganz; p. pod nos pomoliti kaj; p. takšen je kakor brat njegov; p. zares, in vollem Ernste; p. sam, mutterseelenallein; p. nič, ganz und gar nichts; — gerade; p. zdaj; p. o božiču; p. ti si bil; o prav! ja freilich ( iron. = nein), Cig., Polj.; — recht, sehr; p. lep, p. dober, p. malo, p. zgodaj, p. rad; — p. za p., eigentlich, im Grunde; (= za prav, Jan.); — če prav = dasi, obwohl; — imeti svoj prav, seine Berechtigung haben.
20995. (prȃv), prȃvi, adj. recht, richtig; pravi čas; o pravem času; po pravem potu hoditi; to je prava, das ist das Richtige; pravo zadeti, den rechten Fleck treffen, Cig.; prava roka = desna r., vzhŠt.; ta ni pravi, das ist der Unrechte; po pravem zaslišati, förmlich vernehmen, DZ.; po pravem, eigentlich; = po pravi, C.; — = wahr, wahrhaft, wirklich; prava vera; pravo ime; prava cena, der wirkliche Preis; pravi davek, die directe Steuer, Levst. (Pril.); pravi čas, die wahre Zeit, pravi obzor, der wahre Horizont ( astr.), Cig. (T.); prava količina, die reelle Größe, pravi denar, reelles Geld, Cig. (T.); prava velikost, die Lebensgröße, Cig.; — echt; pravo zlato; pravo prijateljstvo; leiblich: pravi brat, prava sestra; authentisch ( hist.), Cig. (T.); pravi ulomek, ein echter Bruch ( math.), Cig. (T.); pravi kot, ein rechter Winkel ( geom.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); vollendet: pravi korenjak je, er ist ein ganzer Mann, Cig.; pravi norec, ein ganzer Narr! to je pravi tepec, ein Erzdummkopf, Cig.; pravi slepar, ein Erzgauner, Cig.; to je prava laž, das ist eine reine Lüge; prava reč! ( iron. = eine Kleinigkeit), Z.; — ta adjektiv nima nedoločne oblike; prim. Cv. 1883, 12.
20996. praváča, f. die rechte Hand, Npr.-Krek.
20997. právapnę́nəc, -nca, m. der Urkalk, h. t.- Cig. (T.).
20998. prȃvca, f. die Erzählung, die Sage, das Märchen, Goriš.- Štrek. (Let.); kakor sem to pravco slišal, tako jo povem, Kras- Kres; — = pregovor: stara pravca je = star pregovor je, Notr.; — pogl. pravica 2).
20999. prȃvda, f. 1) die Satzung, das Gesetz, ogr.- Valj. (Rad); v pravdah učen, Meg., Dalm.; cesarske pravde in postave, Dalm.; po mojih pravdah prav hodi, Dalm.; po rimski postavi, pravdi ali zakonu soditi, Krelj; naučim se pravd tvoje pravice, Trub.; — das Recht, Trub., Dalm., Kast.; — stara p., das alte Recht, Jarn.; deželska p., das Civilrecht, Dict.; vse mine, a pravda ostane, Dol.; po pravdi = po pravici, rokopis iz 15. stol.- Let.; — 2) das Gericht: na pravdi sedeti, zu Gericht sitzen, Dalm.; nato so ga peljali pred ves svet ali pravdo, Krelj; bes. das Berggericht (in Sachen des Weinbaues), V.-Cig.; — možje so šli v pravdo (= v sejo občinskega starejšinstva), Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — 3) die Rechtsstreitigkeit, der Process; pravdo začeti, dobiti, izgubiti; pravdo imeti s kom; einen Process führen; p. teče, der Process ist im Gange; po pravdi, im Wege Rechtens; pravdo naprej pognati, den Rechtsweg verfolgen, Cig.; o tem se suče p., das ist der Gegenstand des Streitens, DZ.; iz pravde dejan, außer Verfolgung gesetzt, DZ.
21000. prȃvdanje, n. das Processieren; das Rechten.

   20.401 20.501 20.601 20.701 20.801 20.901 21.001 21.101 21.201 21.301  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani