Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (20.601-20.700)

  1. povlẹ̑čək, -čka, m. die Selchwurst, Jan., C.
  2. povlẹ́či, -vlẹ́čem, vb. pf. 1) nacheinander ziehen: v globočino pekla jih povlečejo, Jsvkr.; — 2) ziehend bearbeiten: z brano p., beeggen; brazde povlečeje z brano, Ravn.- Valj. (Rad); p. njivo, Dict.; — pšenico z valjenjem p., den Weizen einwalzen, Cig.; — 3) überziehen: gora je od dežja povlečena, C.; — Salomon je hišo povlekel s čistim zlatom, Dalm.; — 4) ein wenig ziehen; — p. črto, eine Linie ziehen, Cig. (T.); p. črno, široko progo, Žnid.; — 5) veter povleče, es kommt ein Windzug.
  3. povlẹ̑čnica, f. eine Art Wurst, C.; — prim. povleček.
  4. povlẹ̑ka, f. 1) das Beeggen, C.; — 2) der Überzug, Cig., C.
  5. povlẹ́kati, -am, vb. impf. ad povleči; veter povleka po ravnini, wiederholt streift ein Windzug durch die Ebene hin, Vrt.
  6. povnǫ́žati se, -a se, vb. pf. povnoža se mi, es verdrießt mich, C.; ( nam. pomnožati se).
  7. povnúk, m. der Urenkel, C.
  8. povnúkinja, f. die Urenkelin, C.
  9. povòd, -vǫ́da, m. 1) = povodec, nk.; pasji p., die Hundskoppel, Cig.; — 2) der Beweggrund, die Veranlassung, (tudi: póvod, -vǫ́da), Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; ( rus., češ).
  10. povǫ̑dəc, -dca, m. die Pferdeleine, die Strickhalfter; živino s povodcem voditi, Levst. (Pril.); — das Führband, das Gängelband, Cig., Jan.; — = vajeti, das Leitseil, der Zügel, Mur., Cig., Jan., C., Rib.- Mik.; — na povodcu koga imeti, einen am Leitseil haben ( fig.), Cig.
  11. 1. povǫ́dən, -dna, adj. Leit-: povǫ̑dni remen, der Leitriemen, Cig.
  12. 2. povódən, -dni, adj. im oder auf dem Wasser vorkommend, Wasser-; povodni mož (bajeslovno bitje), der Wassermann; povodna žena, die Wassernixe; povodne živali, die Wasserthiere; povodne stavbe, Wasserbauten, Nov.
  13. povọ̑dən, -dni, f., Guts., Mur., Valj. (Rad), pogl. povodenj.
  14. povọ̑dənj, -dnji, f. die Überschwemmung, das Hochwasser; povodenj se ulekne, das Hochwasser fällt, Levst. (Cest.).
  15. povodíti, -ím, vb. pf. selchen, räuchern, Mur., Št.- Cig., Jan., C.; povojeno meso, Gor.- Levst. (Rok.), jvzhŠt.; — rösten: povojeno proso, v katero so razbeljeno kamenje dejali, Mik.; — p. moko za žgance, kavo, (povaditi), Jarn., Cig., Jan., KrGora; povojena moka, Savinska dol.; — prim. veniti (= vędniti).
  16. povodíti se, -ím se, vb. pf. zu Wasser oder wässerig werden: slana se povodi, krvni deli se povodijo, Vrtov. (Vin., Km. k.).
  17. povọ̑dje, n. 1) das Wassergebiet, Cig., Jan., Cig. (T.), DZkr.; — 2) = kar voda nanosi, das Treibholz, das Anschwemmicht, Jan., Gor.
  18. povodkinja, f. vila p., die Wassernymphe, Jan., Zora; — hs.
  19. povọ̑dnica, f. 1) = povodna ptica, C.; — 2) pl. povodnice, das Treibholz, Jan.
  20. 1. povǫ̑dnik, m. ein an der Halfter nachgeführtes Pferd, das Handpferd, Dict., Cig.
  21. 2. povọ̑dnik, m. 1) = povodni mož, Mur.; — 2) veter pred nalivom, pred povodnjijo, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 3) der Abzugscanal, Cig., C.; — 4) die von der Dachrinne herabgeleitete Röhre, Dol.
  22. povọ̑dnja, f. = povodenj, Dict., Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm., Jap. (Sv. p.), kajk.- Valj. (Rad).
  23. povodnják, m. 1) = povodni mož, Vrt., Zv.; — 2) povodnjaki, Wasserkäfer (hydrocanthari), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  24. povọ̑dnjica, f. = ploha, C.
  25. povòh, -vǫ́ha, m. die Fähigkeit zu riechen, der Geruchsinn, Mik., Skal.
  26. povǫ̑hati, -am, vb. pf. beriechen, beschnüffeln; povohaj rožo, kako lepo diši! pes vsako reč povoha.
  27. povohljáti, -ȃm, vb. pf. beschnüffeln, Cig.
  28. povǫ̑j, m. die Binde, Mur., Cig.; na rokah in nogah s povoji zvezan, Jap. (Sv. p.); prsni p., die Brustbinde, Cig.; kraljevi p., das königliche Diadem, Vod. (Izb. sp.); — das Windelband (die Fatsche); v povojih, in den Windeln; v p. dati, als Kindbettgeschenk geben, M.; od povoja do groba, Z.; — p. device Marije, die Gundelrebe (glechoma), C.; — povoji device Marije, der Bärlapp (lycopodium), SlGor.- Erj. (Torb.).
  29. povojáčiti, -ȃčim, vb. pf. zum Soldaten machen: namestu oboroženih državljanov imamo povojačeno ljudstvo, Bes.
  30. povoják, m. 1) der Blumenstrauß, Mur., Cig.; — 2) der Netzbraten (ribica v redčico povita), vzhŠt.- C.
  31. povǫ̑jčək, -čka, m. dem. povojec; 1) eine kleine Binde, ein kleines Windelband; — 2) die Gundelrebe (glechoma hederacea), SlGor.- Erj. (Torb.).
  32. povǫ̑jčič, m. 1) die Windelbinde, Jarn.; — 2) = povojček 2), C.
  33. povǫ̑jčnik, m. das Rothkehlchen, C.
  34. povǫ̑jəc, -jca, m. dem. povoj; 1) die Binde, Cig., M.; die Windelbinde, Cig., M.; — 2) sivi p., die Gundelrebe (glechoma hederacea), Z.
  35. povǫ̑jək, -jka, m. der Blumenstrauß, Jan.
  36. povojenína, f. geselchtes o. geräuchertes Fleisch, C.
  37. povǫ̑jnica, f. 1) die Faserhaut (fascia), Erj. (Som.); — 2) das Kindbettgeschenk, M., Valj. (Rad).
  38. povǫ̑jnik, m. der Kopfbund, der Turban, Jarn., Mur., Cig.
  39. povółčiti, -im, vb. pf. in einen Wolf verwandeln, p. se, sich in einen Wolf verwandeln, Jan. (H.).
  40. povóliti se, -vǫ́lim se, vb. pf. sich (zu einer Arbeit) bequemen, C.
  41. povǫ́ljən, -ljna, adj. 1) willkommen, angenehm, gefällig, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), ogr.- C.; p. dar, C.; povoljno mi je, es ist mir lieb, C.; kdor nikdar ni bolan, Bogu ni povoljȃn, BlKr.- Kres; povoljno = po volji, nach Wunsch, C., nk.; — 2) beliebig, Cig., Jan., C., nk.
  42. povoljníti, -ím, vb. pf. weich machen, Z.; — mildern, V.-Cig.; — prim. voljen.
  43. povǫ́ljnost, f. die Willkommenheit, die Annehmlichkeit, Cig., Jan., C.
  44. povołkodláčiti, -ȃčim, vb. pf. in einen Werwolf verwandeln, p. se, sich in einen Werwolf verwandeln, Jan. (H.).
  45. povonjáti, -ȃm, vb. pf. = poduhati, beriechen, dazuriechen, Cig., (povǫ́njati) M., Rihenberk- Erj. (Torb.).
  46. povọ̑skati, -am, vb. pf. = povoščiti, M.
  47. povoščeníca, f. ein schmutziges Weib, C.
  48. povoščenják, m. ( eig. ein mit Wachs beschmutzter Mann), ein schmutziger Mann, C.
  49. povọ̑ščič, m. der Schmutzigel (psovka), C.
  50. povoščíti, * -ím, vb. pf. mit Wachs bestreichen oder überziehen, Cig., Jan., M., Polj.; povoščeno platno, Wachsleinwand, Cig., Jan.; povoščeni trakovi, Pirc.
  51. povǫ́tčiti, -im, vb. pf. = za votek porabiti, Polj.
  52. povòz, -vǫ́za, m. das Band, die Binde, C., M.
  53. povǫ̑za, f. das Band, Mur.; — der Verband, C.; — eine Anzahl zusammengebundener Dinge, das Gebinde, Cig.; p. papirja, V.-Cig.
  54. povozgríti, -ím, vb. pf. mit Rotz beschmutzen, C.
  55. povóziti, -vǫ́zim, vb. pf. 1) nacheinander fahren (führen): vse žito p., alles Getreide einbringen, Mik.; — 2) glatt abfahren: p. pot, povožena cesta; — 3) überfahren; p. psa; p. komu nogo, jemandem den Fuß abfahren.
  56. povpíti, -vpı̑jem, vb. pf. ein wenig schreien, Mur.; p. za kom, jemandem nachschreien, nachrufen, Mur.
  57. povprašȃj, m. die Frage, das Fragestück, DZ.
  58. povprašȃnje, n. = vprašanje, die Frage, Jan.
  59. povprášati, -am, vb. pf. eine Frage thun, anfragen, fragen, DZ., Levst. (Pril.), Erj. (Izb. sp.), nk.; ( nav. poprašati).
  60. povprȃšək, -ška, m. der Fragepunkt, DZkr.
  61. povpraševáti, -ȗjem, vb. impf. ad povprašati, Levst. (Zb. sp.), nk.
  62. povprẹ́čən, -čna, adj. durchschnittlich, Cig. (T.), DZ., nk.; Pauschal-, Jan., Cig. (T.); povprẹ̑čne svote, die Pauschalbeträge, DZ.
  63. povprẹčnína, f. das Pauschale, Cig. (T.), DZ.
  64. povprẹ̑k, adv. = poprek, schräge, überzwerch, Jan. (H.); — durchschnittlich: p. rečeno, durchschnittlich genommen, Nov.; p. zvedeti ceno, Levst. (Nauk); pauschaliter, in Bausch und Bogen, Jan. (H.).
  65. povprẹ̑kọ, adv. p. peti, beim Singen überschlagen, LjZv.
  66. povrȃča, f. die Restitution, C.
  67. povračȃj, m. die Periode ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  68. povračáłən, -łna, adj. reflexiv ( gramm.): povračȃłni glagol, Levst. (Sl. Spr.); (-aven) Cig. (T.).
  69. povráčanje, n. 1) das Vergelten; — 2) das Wiederkehren, die Wiederkunft, Mur., Cig.
  70. povráčati, -am, vb. impf. ad povrniti; 1) Ersatz leisten, ersetzen, restituieren; troške p.; vergelten, entgelten; ne povračajte hudo za hudo! Dict.; ljubezen p., wieder lieben, Cig.; — 2) = izpreobračati, bekehren, C.; — 3) p. se, wiederkommen, wiederkehren, zurückkehren; bolezen se povrača; povračajoč, recurrent ( math.), Cig. (T.); — p. se = nanašati se, sich beziehen, Cig.
  71. povračȃvəc, -vca, m. der Vergelter, Dalm.
  72. povrȃčba, f. die Wiedererstattung, die Ersatzleistung, die Vergeltung, Cig., Jan.
  73. povrȃčək, -čka, m. der Ersatz, Cig., C., kajk.- Valj. (Rad).
  74. povráčən, -čna, adj. 1) = povračevalen: povrȃčni glagol, reflexives Zeitwort, Cig.; — 2) Retour-, Cig., Jan.
  75. povračevȃnje, n. 1) das Ersetzen; — das Vergelten; — 2) das Wiederkehren, Mur.
  76. povračeváti, -ȗjem, vb. impf. ad povrniti; = povračati.
  77. povračevȃvəc, -vca, m. der Vergelter, Cig., Jan., M.
  78. povračevȃvka, f. die Vergelterin, Cig.
  79. povračíłən, -łna, adj. Ersatz-: povračı̑łna dolžnost, die Ersatzpflicht, Cig.; povračiłna odmena, die Entschädigung, DZ.
  80. povračílọ, n. der Ersatz, die Vergütung; deset goldinarjev povračila plačati, einen Ersatz im Betrage von zehn Gulden leisten, Cig. (T.); — die Vergeltung.
  81. povračljìv, -íva, adj. gerne vergeltend: povračljiva božja pravica, Ravn.
  82. povračník, m. der Vergelter, Cig., Jan., Ravn., Slom.
  83. povràt, -vráta, m. 1) der Heimfall: na povrat, C.; — die Restitution, DZ.; — 2) die Rückkehr, Cig. (T.), Šol., C.; — 3) na p. = neredno (ali preveč ali premalo, pri gospodarstvenih rečeh), C.
  84. povrȃtək, -tka, m. 1) die Restitution, C.; p. na prejšnji stan, DZ.; — 2) die Rückkehr, Jan., Cig. (T.), LjZv., Jurč.
  85. povrátən, -tna, adj. zurückkehrend: s povratno pošto, mit umgehender Post, Jan. (H.); povrȃtni list (pri pošti), der Rückschein, DZ.; povratna prejemnica, das Retourrecepisse, DZ.; povratno pot ubrati, den Rückweg antreten, LjZv.; — recurrent ( math.), Cig. (T.), C.; periodisch, Cel. (Ar.); — reflexiv ( gramm.), Jan., Cig. (T.); — wechselseitig, reciprok, C.; povratno opravilo, die Gegenleistung, DZkr.
  86. povrȃtič, m. = vratič, der Rainfarn (tanacetum), Mur.
  87. povratíšče, n. der Rückkehrpunkt ( math.), h. t.- Cig. (T.).
  88. povrȃtnica, f. = povratni list (pri pošti), der Rückschein, DZ.
  89. povrȃtnik, m. der Wendekreis, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.
  90. povrȃtniški, adj. tropisch, Cig. (T.).
  91. povratnják, m. der Halsschild ( zool.), h. t.- Cig. (T.).
  92. povràz, -vráza, m. 1) das Band, C.; der Strick, das Seil, C., Mik.; — 2) póvraz = držaj ali ročaj pri kotlu, jerbasu i. t. d.: n. pr. pletenica s póvrazom, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); tudi: povràz, Tolm.
  93. povražica, f. sova p. = v vraga izpremenjena, DSv.
  94. povrážiti se, -im se, vb. pf. = v vraga se izpremeniti, DSv.
  95. povrẹ́či, -vȓžem, vb. pf. 1) = storiti, ein Junges (Junge) werfen, Mur., Jan., jvzhŠt.; krava je povrgla, svinja je pet prascev povrgla, jvzhŠt.; košuta na polju povrže, Škrinj.; — 2) = izvreči, unzeitig, unglücklich werfen, Notr., Gor.- Cig., Tolm.
  96. povremę́nski, adj. Elementar-: povremenska nesreča, der Elementarunfall, Cig.
  97. povrẹ́slica, f. das Bändchen, ein kleiner Strick, C.
  98. povrẹ́slọ, n. das Garbenband; — das Weinrebenband, C.; — ein Strickband, C.; — prim. stsl. -vrêsti, binden.
  99. povrẹ́ti, -vrèm, vb. pf. 1) abgähren; vino je povrelo; — 2) ein wenig sieden; naj še malo povre; — nachgähren, Cig.; — 3) p. se, durch Sieden an Volumen verlieren, einsieden; mleka se je veliko povrelo; — povreta (= gosta) kaša ( nam. povrela), Polj.; — 4) ein wenig aufsieden machen; mleko sem povrela in na mizo dala.
  100. povrẹtína, f. = ukuha, die Salse, C.

   20.101 20.201 20.301 20.401 20.501 20.601 20.701 20.801 20.901 21.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA