v (20.401-20.500)

20401. povẹ́dẹti, -vẹ́m, vb. pf. = povedati (-vem), C., nk.
20402. povẹdeževáti, -ȗjem, vb. pf. ein wenig wahrsagen, Bes.
20403. povẹ̑dica, f. dem. poveda, das Geschichtchen, Jan.
20404. povẹ̑dka, f. dem. poved; das Geschichtchen, Jan.; das Märchen, Cig.; — die Anekdote, Cig., C.
20405. povẹ̑dkov, adj. Prädicats- ( gramm.), Jan. (H.).
20406. povẹdljìv, -íva, adj. = poveden 1), Cig.
20407. povẹ̑dnik, m. der Aussager, der Deponent, Cig.; — der Bote, C., Slom.
20408. povę́dniti, * -nem, vb. pf. = poveniti, C., Npes.-Schein.
20409. povẹ̑doma, adv. erzählungsweise, Cig.
20410. povẹdováti, -ȗjem, vb. impf. ad povedati (-vem); sagen, erzählen.
20411. povẹdovȃvəc, -vca, m. = pripovedovavec, Mur.
20412. povẹ́ganəc, -nca, m. ein schiefgewachsener Mensch, Mur.
20413. povẹ́ganost, f. die Schiefheit, Mur.
20414. povẹ́gati, -am, vb. pf. schief machen: povegan, schief, Mur.
20415. povẹ́gniti, -vẹ̑gnem, vb. pf. biegen, C.
20416. povẹ̑grati, -am, vb. pf. eig. durch Schlagen uneben machen: den Wert benehmen, außer Giltigkeit setzen, (Geld) verrufen, Št.; povegran denar, Slom.; — den Geldwert herabsetzen, abschlagen, C.; bankovce p., Poh.; — p. meje, die Grenzen aufheben, C.; außer Gebrauch setzen: sami so kladivo vzeli in povegrali podružnico, odvzemši ji posvečenje, Slom.
20417. povę́hniti, -nem, vb. pf. = povedniti, poveniti, ogr.- M., C.
20418. povẹ̑jati, -jam, -jem, vb. pf. durch Worfeln reinigen: p. žito, Z.
20419. povę́kati, -kam, -čem, vb. pf. ein wenig schreien oder weinen, M.; dekleta povečejo, die Mädchen werden weinen, Npes.- Kor.
20420. povẹkovítiti, -ı̑tim, vb. pf. verewigen, Bes.
20421. povekšálọ, n. das Vergrößerungswerkzeug, Cig.
20422. povę̑kšati, -am, vb. pf. = povečati, vergrößern.
20423. povekšȃva, f. die Vergrößerung, Cig., Jan., C.
20424. povekšávati, -am, vb. impf. = povekševati, Mur., Cig., Habd.- Mik., ogr.- Valj. (Rad).
20425. povekševáłən, -łna, adj. = povečevalen, Cig., Jan.
20426. povekševȃłnik, m. das Vergrößerungsglas, Cig., Jan.
20427. povekševáti, -ȗjem, vb. impf. ad povekšati.
20428. povekševȃvəc, -vca, m. der Vergrößerer, Cig.
20429. povẹłčica, f. dem. povelka, Štrek.
20430. povélək, -lka, m. das Commandowort, Jan.
20431. povelẹ̑nje, n. das Gebot, der Befehl, (povelénje) kajk.- Valj. (Rad).
20432. povelẹ́ti, -ím, vb. pf. auftragen, befehlen, Mur.
20433. povelẹ́vati, -am, vb. impf. ad poveleti; Befehle ertheilen, befehligen: p. komu, Mur.
20434. poveličáłən, -łna, adj. = poveličevalen, Jan.
20435. povelı̑čanje, n. die Verherrlichung.
20436. povelı̑čati, -am, vb. pf. 1) vergrößern: stvar se je poveličala, LjZv.; — groß machen, erheben, Cig., Jan.; — p. se, sich heben, emporkommen, Cig., Jan.; sich groß zeigen: Gospodu pojem: poveličal se je, Ravn.; — 2) preisen, Cig., Jan., nk.
20437. poveličávati, -am, vb. impf. = poveličevati, M., nk.; p. očeta v nebesih, Ravn.- Valj. (Rad).
20438. poveličeváłən, -łna, adj. verherrlichend, Lobpreisungs-, Cig.
20439. poveličevȃnje, n. die Erhöhung, die Verherrlichung, Cig., nk.
20440. poveličeváti, -ȗjem, vb. impf. 1) groß machen, erheben, Cig.; to poveličuje njegova dela črez vse, das setzt seinen Werken die Krone auf, Cig.; — 2) verherrlichen, preisen, Cig., Jan., nk.; moja duša poveličuje Gospoda, Cig.
20441. poveličevȃvəc, -vca, m. der Verherrlicher, Cig.
20442. poveličevȃvka, f. die Verherrlicherin, Cig.
20443. povelíčiti, -ı̑čim, vb. pf. groß machen, vergrößern, Jan. (H.).
20444. poveličljìv, -íva, adj. übertreibend: sodba o nekaterih pisateljih je otročje poveličljiva, (povelı̑čljiv) Levst. ( LjZv.).
20445. povelikonóčən, -čna, adj. nach Ostern fallend: povelikonočna nedelja, SlN.
20446. povelína, f. = povojeno meso, geselchtes Fleisch, C.
20447. povélja, f. = povelje, der Befehl, Dict., Mur.; brez moje povelje, Dict.
20448. povélje, n. der Befehl, die Weisung, die Ordre; povelje in glas arhangela, Schönl.; brez povelja, rok. iz 17. stol.- Let.; zlatopečatno p., die goldene Bulle, Cig.; plačilno p., das Zahlungsmandat, DZ.; — das Commando, Cig.; stotnik, v čigar povelju so hlapci bili, Ravn.
20449. poveljeváti, -ȗjem, vb. impf. befehligen, commandieren, Z., DZ.
20450. poveljevȃvəc, -vca, m. der Befehlshaber, der Commandant, Mur., Cig., Ravn.- Valj. (Rad).
20451. poveljník, m. der Befehlshaber, der Commandant, Cig., Jan., C., DZ., nk.; tudi: povȇljnik.
20452. poveljnı̑ški, adj. Befehlshabers-, Commandanten-, Cig., Jan.
20453. poveljnı̑štvọ, n. die Befehlshabersstelle, die Commandostelle, DZ.; die Anführung, Jan.; glavno (vojaško) p., das General-(Militär-)Commando, DZ.; divizijsko p., das Divisionstruppencommando, DZ.
20454. povȇljstvọ, * n. das Commando (als Amt), Cig., Jan., DZ., Levst. (Nauk); pod poveljstvom Hasanovim, Jurč.; glavno p., das Generalcommando, DZ.; pomorstveno stajališčno p., das Marinestationscommando, DZ.; p. dopolnitvenega okoliša, das Ergänzungsbezirkscommando, Levst. (Nauk).
20455. povẹ̑łka, f. der Marienkäfer (coccinella septempunctata); otroci, našedši jo, jo nagovarjajo: Povej, povej povelčica, Kje je moja ljubica, Kras, Ip.- Erj. (Torb.), Štrek.
20456. povenẹ́ti, -ím, vb. pf. abwelken, C.; pogl. poveniti.
20457. povę́niti, -nem, vb. pf. 1) abwelken, nacheinander verwelken; — 2) = posekati drevje z zelenimi vejami in potem pustiti nekaj časa, Lašče- Levst. (M.); les p., Glas.
20458. povę̑r, m. das Schilf, Rib.- M.
20459. 1. povę̑ra, f. psovka človeku, ki se rad povera, Ig (Dol.), Ljub.
20460. 2. povę̑ra, f. das Fideicommiss, Cig.; — hs.
20461. povę̑rati se, -am se, vb. impf. herumlümmeln, herumlungern, Ig (Dol.).
20462. povę̑rək, -rka, m. der Stecken, C.; = sklešček, Gor.; der Prügel, KrGora; drog, na katerem se preko rame nosita dve vedrici (vode, mleka), die Tragstange, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
20463. povę́rən, -rna, adj. = poverilen, Cig.
20464. poveríłən, -łna, adj. Beglaubigungs-, Cig.; poverı̑łnọ pismo, Cig.
20465. poverı̑łnica, f. der Legitimationsschein, DZ.; das Certificat, Levst. (Nauk).
20466. poverílọ, n. die Beglaubigung, die Legitimation, Cig., Jan., DZ.; p. podpisa, die Legalisierung der Unterschrift, DZ.
20467. poverı̑telj, m. der Committent, Jan. (H.).
20468. poverı̑təv, -tve, f. die Beglaubigung, die Legalisierung, Jan., DZ.
20469. povę́riti, -vę̑rim, vb. pf. 1) beglaubigen, legitimieren, Cig., Jan., DZ.; p. podpis kacega pisma, eine Urkunde legalisieren, Cig.; — 2) anvertrauen, Jan., C.; ( hs.).
20470. poverı̑tva, f. = poveritev, Cig.
20471. poverı̑vəc, -vca, m. der Beglaubiger, Cig.
20472. povę́rjanje, n. das Beglaubigen: sodno p., gerichtliche Legalisierung, DZ.
20473. povę́rjati, -am, vb. impf. ad poveriti, Cig., DZ.
20474. 1. povę̑rje, n. Schilf zur Ausfüllung der Ritzen an Fässern, Mik.
20475. 2. povę̑rje, n. der Aberglaube, LjZv.; — prim. pavera.
20476. povę̑rjenəc, -nca, m. = poverjenik, Jan. (H.).
20477. povę̑rjenik, m. der Beglaubigte, Jan.; — der Bevollmächtigte, Z.; — der Vertrauensmann, Jan., nk.; p. kakega društva, nk.
20478. povę̑rjeništvọ, n. das Amt eines Bevollmächtigten oder eines Vertrauensmannes, nk.
20479. povę́rjenje, n. die Beglaubigung, Cig.
20480. povę̑rjenstvọ, n. die Commission, Jan. (H.).
20481. poverjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad poveriti, Cig., Jan., DZ.
20482. poverjevȃvəc, -vca, m. der Beglaubiger, Cig.
20483. poverljìv, -íva, adj. 1) vertraulich, Cig. (T.); — 2) verlässlich, glaubwürdig: poverljivi dopisi, Navr. (Kop. sp.).
20484. povę̑rnica, f. die Vertraute, Jan. (H.).
20485. povę̑rnik, m. der Vertraute, Jan. (H.).
20486. povẹ̀s, -vẹ́sa, m. das Herabhängenlassen: roke do povesa potisniti komu, Telov.
20487. povesę̑łək, -łka, m. der Trostgrund, V.-Cig.
20488. poveselíti, -ím, vb. pf. 1) erfreuen; einen Trost geben, Mur., Cig.; p. koga v nadlogi, Jap. (Sv. p.); — 2) p. se, sich ein wenig der Freude hingeben; sich einen guten Tag machen, Cig.
20489. poveseljáčiti, -ȃčim, vb. pf. eine Zeitlang lustig leben, Let.
20490. poveseljénje, n. die Erfreuung, der Trost, Jap., Vrt., Burg.
20491. poveseljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad poveseliti, Mur., Cig.
20492. povesę̑łnik, m. der Erfreuer, Valj. (Rad).
20493. povẹ́səmce, n. dem. povesmo, Cig.
20494. povẹ́siti, -vẹ̑sim, vb. pf. 1) nacheinander aufhängen, Mur.; hängen lassen: vse rokovnjače p., Jurč.; — 2) hängen machen, senken: glavo, ušesa p., C.; vsi so povesili glave, Erj. (Izb. sp.).
20495. povesláti, -ȃm, vb. pf. 1) ein wenig rudern; — 2) p. koga, jemanden umrudern, überrudern, Cig.
20496. povę́slọ, n. das Garbenband, Mur., Jan., Mik., Gor.- Erj. (Torb.); — übhpt. ein (nicht eisernes) Band, C.
20497. povẹ́sma, f. = povesmo, Meg.- Mik.
20498. povẹ́smọ, n. das zusammengedrehte Bund gehechelten Spinnhaares, die Reiste; — tudi: p. detelje, ein Bündel Klee, Jurč.; — prim. povesiti.
20499. povẹ̑st, f. die Erzählung; zgodovinska p., eine geschichtliche Erzählung, nk.; — = zgodovina, die Geschichte, h. t.- Cig. (T.).
20500. povẹ́stən, -stna, adj. 1) = vesten, C.; — 2) Geschichts-, geschichtlich, Cig. (T.); povẹ̑stnọ znanstvo, die Geschichtswissenschaft, Cig. (T.).

   19.901 20.001 20.101 20.201 20.301 20.401 20.501 20.601 20.701 20.801  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani