Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (20.101-20.200)

  1. posvarník, m. der Verwarner, der Tadler, Dict., Mur., Jan.
  2. posvečávati, -am, vb. impf. = posvečevati.
  3. posvę̑čba, f. = posvetba, die Dedication, Navr. (Kop. sp.); = posvečenina, Burg.
  4. posvečę́nəc, -nca, m. der Geheiligte, Mur.; — der Ausgeweihte, der zum Priester Geweihte, Cig., C.
  5. posvečeník, m. 1) der Heiligmacher (o Kristu), Krelj, Trub.; sveti Duh je naš p., Trub.; — 2) = posvečenec, der Geweihte, LjZv.
  6. posvečenína, f. das Weihopfer, C.
  7. posvečénje, n. die Heiligmachung; (posvečenjè, ogr.- Valj. [Rad]); die Heiligsprechung, Cig.; — die Weihe, die Consecration.
  8. posvečę́nka, f. die Geweihte, Jan. (H.).
  9. posvečénost, f. die Weihe (als Eigenschaft), Cig.
  10. posvečeváłən, -łna, adj. 1) heilig machend, Jan.; — 2) posvečevȃłni oltar, der Weihaltar, Cig.
  11. posvečevȃnje, n. 1) die Heiligmachung; — die Heiligung; p. praznikov; — die Heiligsprechung, Cig.; — 2) das Einweihen, die Consecration; p. zvonov, duhovnikov; — 3) die Widmung(en), nk.
  12. posvečeváti, -ȗjem, vb. impf. ad 2. posvetiti; 1) heilig machen; sveti Duh nas posvečuje; — heilig sprechen, Jan.; — heiligen; p. praznike; — 2) einweihen, weihen, consecrieren; duhovnike, kruh in vino p.; — 3) widmen, Jan., nk.
  13. posvečevȃvəc, -vca, m. 1) der Heiligmacher; — 2) die weihende Person, der Weiher; — 3) der Widmer, Jan., nk.
  14. posvẹ̑čnjak, m. = svečnik, der Leuchter, ogr.- Valj. (Rad).
  15. posvẹdočávati, -am, vb. impf. = posvedočevati, bezeugen, C., DZ.
  16. posvẹdǫ̑čba, f. die Beurkundung, DZ.
  17. posvẹdǫ́čenje, n. = posvedočba, Raič (Slov.).
  18. posvẹdočeváti, -ȗjem, vb. impf. ad posvedočiti; bezeugen, beurkunden, DZ., nk.
  19. posvẹdočíti, -ím, vb. pf. bezeugen, beurkunden, Cig., Jan., C., nk.; tudi: posvedǫ́čiti, -ǫ̑čim.
  20. posvẹstíti, -ím, vb. pf. bewusst machen: p. koga v dobrem, jemanden im Guten bestärken, C.; — p. se, wieder zum Bewusstsein gelangen, Jan. (H.).
  21. 1. posvẹ̀t, -svẹ́ta, m. die Berathschlagung, die Berathung; na p. priti; začeli so živ posvet, Jurč.; rodovinski p., der Familienrath, Cig.
  22. 2. posvẹ̑t, m. 1) die Beleuchtung, ogr.- C.; drva, posvet, hrana itd., C.; — 2) die Lampe, ogr.- Mik., C.; — 3) die Erleuchtung: p. dati komu, kajk.- Valj. (Rad).
  23. 3. posvèt, -svę́ta, m. = posveta, C.
  24. posvẹ̑t, f. = 2. posvet m., kajk.- Valj. (Rad).
  25. posvę̑ta, f. 1) das Heiligsprechen, die Canonisation, Cig.; — 2) die Weihe, die Einweihung, Jan.; — 3) die Widmung, die Dedication, Cig., Jan., Cig. (T.).
  26. posvẹtávati se, -am se, vb. impf. = posvetovati se, sich berathen, Navr. (Kop. sp.), Gor.
  27. posvę̑tba, f. 1) die Consecration, C.; — 2) die Dedication, Cig.
  28. posvę̑tək, -tka, m. das Geopferte, das Opfer, Cig., Blc.-C.
  29. posvẹtə̀n, -tnà, adj. weltlich, irdisch; posvetni ljudje, posvetno blago, posvetno veselje; posvetna duhovščina, der Säcularclerus; — tudi: posvẹ́tən, -tna, nk., in: posvétən, jvzhŠt.
  30. posvetíłən, -łna, adj. Canonisations-, Cig.
  31. posvetilíšče, n. 1) das Opfer, Dict., Krelj; — 2) das Kirchweihfest, BlKr.
  32. 1. posvẹtílọ, n. die Lampe, Kremp.- C.
  33. 2. posvetílọ, n. 1) das Heiligungsmittel, das Sacramentale, Cig., Jan.; — 2) die Weihe, Jan.; — 3) die Widmung, die Dedication, Jan., Cig. (T.).
  34. posvetı̑telj, m. der Heiligmacher, C., ogr.- Valj. (Rad).
  35. posvetı̑təv, -tve, f. 1) die Weihe: p. duhovnikov, Cig.; — 2) die Widmung, Cig.
  36. 1. posvẹ́titi, -im, vb. pf. 1) ein wenig leuchten; mesec je za trenotje posvetil izza oblakov; — hinleuchten; posveti mi, da najdem, kar mi je na tla padlo; p. komu, jemandem heimleuchten, ihn derb abfertigen; le čakaj, jaz ti bom že posvetil! — p. v kako stvar, eine Angelegenheit beleuchten, SlN.; — 2) p. se, ein wenig glänzen, auf eine kurze Zeit erglänzen, Cig.; — aufleuchten, Jan. (H.).
  37. 2. posvetíti, -ím, vb. pf. 1) heilig machen; — heilig sprechen, Cig., Jan.; — p. se, heilig werden, Cig.; — p., heiligen, sanctificieren; posvečeno bodi tvoje ime; — p. praznik, Trub.; — 2) weihen, consecrieren: za mašnika koga p.; cerkev p.; posvečena voda, C.; hostijo p.; — 3) opfern: srebro in zlato Gospodu p., Dalm.; — (po hs., rus.) dedicieren, widmen, Cig., Jan., nk.; p. se, sich weihen oder widmen: Bogu se p., Cig., nk.
  38. posvẹtlíca, f. das Streiflicht, Cig. (T.).
  39. posvẹtlíti, -ím, vb. pf. licht machen, erleuchten, Jan. (H.).
  40. posvẹ̑tnež, m. ein weltlich gesinnter Mensch, der Weltling, Mur., Cig., Jan., Mik., Ravn.- Valj. (Rad).
  41. posvẹ̑tnica, f. ein weltlich gesinntes Weib, BlKr.
  42. posvetníčenje, n. die Heiligsprechung, der Canonisationsact, ZgD., Cv.
  43. posvetničevȃnje, n. die Heiligsprechung, der Canonisationsprocess, ZgD., Cv.
  44. posvetníčiti, -ı̑čim, vb. pf. canonisieren, heiligsprechen, Cig.
  45. posvetník, m. der Heiligmacher, C.
  46. posvẹtnják, m. ein weltlich gesinnter Mensch, der Weltmensch, Cig., Jan., nk.
  47. posvẹ́tnost, f. die Weltlichkeit, irdischer Sinn, Mur., Cig.; v posvetnosti obtičati, Slom.- C.
  48. posvẹtováłən, -łna, adj. berathend: p. zbor, p. glas, Cig., nk.
  49. posvẹtovȃłnica, f. das Berathungszimmer, Cig.
  50. posvẹ́tovanje, n. die Berathung; p. imeti, eine Berathung abhalten; — die Berathungen.
  51. posvẹ́tovati, -ujem, I. vb. pf. einen Rath geben, berathen: p. koga, Svet. (Rok.), Gor.; — II. p. se, vb. impf. ( pf.) sich berathen, eine Berathung abhalten; p. se s kom o čem ali zastran česa.
  52. posvẹtovȃvəc, -vca, m. der Berather: drugi posvetovavci so okoli tebe bili, Bas.; — = svetovavec, svetnik, der Rathsherr, Mur., Cig.
  53. posvínčiti, -im, vb. pf. verbleien, Cig.; železno blago posvinčeno, DZ.
  54. posvinjáti, -ȃm, vb. pf. besauen, verunreinigen, Cig.
  55. posvírati, -am, vb. pf. ein wenig Musik machen, Z.; — prim. svirati.
  56. posvojíti, -ím, vb. pf. p. si, sich zueignen, nk.
  57. poščəgətávati, -am, vb. impf. = poščegetovati.
  58. poščəgətováti, -ȗjem, vb. impf. wiederholt kitzeln.
  59. poščekováti, -ȗjem, vb. impf. = porezovati, posekovati, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  60. poščəváti, -ščújem, vb. pf. = poščuvati, Cig.
  61. poščipováti, -ȗjem, vb. impf. wegkneipen, Mur.
  62. poščívanje, n. das oftmalige Pissen; — der Lauterstall (eine Pferdekrankheit), Cig., Strp.
  63. poščívati, -am, vb. impf. ad poscati; 1) beharnen, Cig.; — p. se, sich zu bepissen pflegen, Z.; — 2) oft den Harn lassen, den Harnfluss haben, Cig.
  64. poščuváti, -ščúvam, -ščújem, vb. pf. ein wenig hetzen: p. psa; — aufhetzen, Jan.
  65. pošentováti, -ȗjem, vb. impf. wiederholt mit dem Worte šent fluchen, Z.
  66. pošę̑tovati, -ujem, vb. impf. durch Abschreiten messen: njivo p., Svet. (Rok.).
  67. pošèv, adv. = po ševi, schief, Cig., Jan., Dol.; tudi: na pošev (napošev), schief.
  68. pošę́vən, -vna, adj. schräg, schief, Jan., Cig. (T.); p. kot, ein schiefer Winkel, Cel. (Geom.); pošę̑vni trk, der schiefe Stoß, Cig. (T.).
  69. pošę́vi, adv. = po ševi, schräge, C.
  70. pošę́vica, f. die Schiefe, Cig. (T.), C.; — hs.
  71. pošę́viti, -im, vb. pf. schief machen, abdachen, böschen, Cig.
  72. poševnokǫ́tən, -tna, adj. schiefwinkelig, Cig. (T.).
  73. pošę́vnost, f. die Schiefe, Jan., Cig. (T.); — die Böschung, Cig., Jan.
  74. pošibávati, -am, vb. impf. eig. mit Ruthen schlagen: pot me pošibava, der Schweiß überströmt mich, Fr.- C.; — prim. pošiniti 2).
  75. pošiljȃtəv, -tve, f. die Sendung, die Einsendung, Jan., nk.
  76. pošiljȃtvən, -tvəna, adj. Sendungs-, Jan. (H.).
  77. pošiljȃva, f. die Beförderung, die Expedition, Cig., Jan.
  78. pošiljȃvəc, -vca, m. der Sender, der Absender, Cig., Jan., C.
  79. pošiljȃvka, f. die Senderin, die Absenderin, Cig.
  80. poškodljìv, -íva, adj. schädlich, Mur.
  81. poškǫ́dovanəc, -nca, m. der Beschädigte, Cig., Jan., DZ.
  82. poškǫ́dovanje, n. die Beschädigung; telesno p., körperliche Beschädigung, nk.
  83. poškǫ́dovanka, f. die Beschädigte, Jan. (H.).
  84. poškǫ́dovanost, f. die Schadhaftigkeit, Cig., Jan.
  85. poškǫ́dovati, -ujem, vb. pf. beschädigen; poškodovan, beschädigt, schadhaft; p. koga, jemanden benachtheiligen, Cig.
  86. poškǫ́dovavəc, -vca, m. der Beschädiger, Cig.
  87. poškripávati, -am, vb. impf. zeitweise knirschen: z zobmi p.
  88. pǫ̑štarstvọ, n. das Postmeisteramt; — das Postwesen, Cig., Jan., Cig. (T.).
  89. poštẹ̑təv, -tve, f. die Berechnung, Cig.
  90. poštẹ̀v, -štẹ́va, m. die Rechnung: šolski poštevi, Schulrechnungen, ZgD.; tekoči p., der Contocorrente, Cig.; — v poštev vzeti, jemati, in Rechnung nehmen, in Betracht ziehen, berücksichtigen, nk.
  91. poštẹ̑va, f. die Multiplication, Cig., Jan., C.
  92. poštẹvȃłnica, f. das Rechenbrett, Jan.
  93. poštẹ́vanəc, -nca, m. der Multiplicand, Cig., Jan.
  94. poštẹ́vanje, n. das Multiplicieren, Cig., Jan.
  95. poštẹ́vanka, f. das Einmaleins, Cig., Jan., C., M.
  96. poštẹ́vati, -am, vb. impf. ad pošteti; 1) zählen: korake p., LjZv.; — 2) multiplicieren, Cig., nk.
  97. poštẹ̑vəc, -vca, m. der Multiplicator, Jan. (H.).
  98. poštẹvíliti, -ı̑lim, vb. pf. berechnen: natanko p., Cig.
  99. poštẹvı̑łkati, -am, vb. pf. mit Ziffern versehen, beziffern, Cig.
  100. poštẹvína, f. 1) die Multiplication, C.; — 2) = poštevanec, der Multiplicand, Jan. (H.).

   19.601 19.701 19.801 19.901 20.001 20.101 20.201 20.301 20.401 20.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA