v (201-300)

201. váravəc, -vca, m. der Betrüger, Vrt.
202. vȃrčən, -čna, adj. 1) sparsam; v. žita, Met.; — 2) achtsam, Gor.; — prim. varovati.
203. vȃrčevati, -ujem, vb. impf. sparen, C.; otroci se uče v., Str.; računite in varčujte! Cv.
204. vȃrčnost, f. die Sparsamkeit.
205. vardẹjáti, -dẹ́ti, -dẹ̑jem, (-dẹ̑m, Jan.), -dẹ́nem, vb. impf. ( pf.) 1) hegen, pflegen, warten, Dict.- Mik., Trub., Krelj, Dalm., Jap. (Sv. p.); vardej svojega očeta! Trub.; ne vardejan otrok, ein verwahrlostes Kind, Gor.; vardejana je, sie ist versorgt, Gor.; če si za groš kruha pa kupico vina kupiš, pa si vardejan, Polj.; — 2) vb. pf. praes. vardẹ̑m, versuchen, probieren, Jarn.; vardẹ́nem, ogr.- Mik.; — prim. stvn. wara, Acht, Aufmerksamkeit, in nem. warten, Mik.
206. vardẹ́niti, -nem, vb. pf. besorgen, ogr.- Valj. (Rad).
207. vardẹ́va, f. die Pflege, C.; jeleni ne potrebujejo posebne vardeve, ("vrdeve") Vrt.
208. vardẹ́vanje, n. 1) die Pflege: v. živine, C.; — das Bewahren, das Hüten, Dalm., Krelj; — 2) die Prüfung, die Probe, ogr.- Valj. (Rad).
209. vardẹ́vati, -am, vb. impf. 1) pflegen, hegen, warten, hüten, Meg., Dict., Trub., Dalm., Jap. i. dr., Kr.; v. živino, Ig (Dol.); v. otroke, Gor.; mene je moja mati vardevala, Trub.; svetinjo v. in varovati, Dalm.; pastir svoje krdelo vardeva, Dalm.; svoje otroke v., Jap. (Prid.), Ig (Dol.); bolno živino v., Kug.- Valj. (Rad); pravico v., Jap. (Prid.); kraljestvo ravnati in v., Rog.- Valj. (Rad); tudi v. česa: slabih v., Dalm.; žen v., Dalm.; svojega dela v., auf seine Arbeit achthaben, C.; ("vrdevati", Cig., Jan.); — 2) prüfen, versuchen, Mur., ogr.- Mik.; pet jarmov juncev sem kupil in idem nje vardevat, ogr.- Raič ( Nkol.).
210. vardẹ́vavəc, -vca, m. v. drevja, der Baumzüchter, C.; ovčji v., der Schafhüter, der Schafhirt, C.
211. vardẹ̑vək, -vka, m. die Probe, der Versuch, ogr.- C.
212. vardẹ̑vščina, f. die Pflege, Kr.
213. vardír, -rja, m. = vardjan, C.
214. vardjȃn, m. = čuvaj, C.; — prim. it. guardiano (istega pomena).
215. várək, -rka, adj. schweißbar, Cig. (T.).
216. várən, -rna, adj. 1) sicher, gefahrlos; ognja varen; v. kraj; na varnem biti, in Sicherheit sein; Po zemlji varno hodi! Preš.; — 2) behutsam, vorsichtig; varno prijemati kaj, varno stopati.
217. varèž, -ę́ža, m. = droben pesek, potreben kovaču, kadar železo "vari", der Schweißsand, V.-Cig., Lašče- Erj. (Torb.).
218. varę́žən, -žna, adj. = peščen: varežna zemlja, Notr.
219. vȃrh, m. = varih.
220. vȃrhinja, f. = varihinja.
221. varìč, -íča, m. der Sieder, Jan. (H.).
222. vȃrih, m. der Hüter, der Beschützer; angel varih, der Schutzengel; — der Vormund: ("tako se govori poleg "varh", in tako pišejo starejši pisatelji; prim. ženih", Škrab. [Cv.]).
223. vȃrihinja, f. die Hüterin, die Beschützerin.
224. varíłən, -łna, adj. zum Schweißen gehörig: varı̑łna vročina, die Schweißhitze, Cig.
225. varı̑łnica, f. die Siederei, Cig., Jan.
226. varı̑łnik, m. der Kochtopf, Z.
227. varílọ, n. 1) der Kochapparat, Jan. (H.); — 2) = varež, BlKr.
228. varíšče, n. der Siedepunkt, Cig. (T.).
229. varišíca, f. die Hüterin, die Beschützerin, C., Trub.- Mik.
230. varíti, -ím, vb. impf. 1) sieden machen, kochen, Mur., Cig., Nov.; kašnate klobase varijo, t. j. nekoliko kuhajo, vzhŠt.; — brauen, Cig.; pivo v., Levst. (Nauk); — 2) schweißen; železo v.; — (= spajati, löthen, Mur., Cig., Jan., nk.).
231. varı̑vəc, -vca, m. 1) der Sieder, Cig.; — 2) der Schweißer, Cig.
232. varjeníca, f. das Eingesottene, C.
233. varjénje, n. 1) das Sieden; — 2) das Schweißen.
234. varję́nka, f. (sol) varjenka, das Sudsalz, Cig. (T.).
235. 1. varljìv, -íva, adj. 1) behutsam, C.; — 2) sparsam, C.
236. 2. varljìv, -íva, adj. trügerisch, Jan., nk.
237. 1. varljívost, f. 1) die Behutsamkeit, C.; — 2) die Sparsamkeit, C.
238. 2. varljívost, f. die Trüglichkeit, nk.
239. 1. vȃrnica, f. (zaklopnica) varnica, das Sicherheitsventil, Cig. (T.).
240. 2. varníca, f. 1) die Siederei, Jan. (H.); — 2) die Gerbergrube, Jan. (H.).
241. 1. vȃrnik, m. der Hüter, C.
242. 2. varník, m. = varež, Vrtov. (Km. k.).
243. varnják, m. der Kochtopf, C.
244. várnost, f. 1) die Sicherheit, die Gefahrlosigkeit; varnost življenja in imenja; javna v., nk.; — = varščina: v. dati za kaj, Cig.; — 2) die Behutsamkeit.
245. várnostən, -tna, adj. Sicherheits-: varnostna straža, die Sicherheitswache, varnostno oblastvo, die Sicherheitsbehörde, DZ.
246. vároš, m. = varaš, C., Slom.; ( f., Valj. [Rad]).
247. varováč, m. der Hüter, der Beschützer, C., ogr.- Mik.; angel v., ogr.- Let.
248. varováčkinja, f. die Hüterin, die Wächterin, C., ogr.- Valj. (Rad).
249. varovȃłnica, f. die Bewahranstalt, Cig.
250. varoválọ, n. das Bewahrungsmittel, das Präservativ, Cig., Jan.
251. várovančək, -čka, m. der Schützling, C.
252. várovanəc, -nca, m. der Schützling, das Mündel, Cig., Jan., M., C., nk.
253. várovanka, f. die Schutzbefohlene, das weibliche Mündel, Cig., Jan., C., nk.
254. várovanski, adj. Mündel-, Pupillar-, Cig., Jan.; varovansko premoženje, das Curatelvermögen, C.
255. várovati, -ujem, vb. impf. achtgeben; varuj, da ne padeš! — schützen, hüten, bewachen, bewahren; nav.: v. koga, kaj; otroke v.; čuvaji mesto varujejo, Škrinj.- Valj. (Rad); tudi: v. koga, česa: Bog varuje naših otrok, Krelj- Mik.; angeli varujo otrok, Trub.; svojega dvora varuje, Trub.; vrat v., das Thor hüten, Dalm.; varujte svojih teles vsacega greha, Burg.; Fantiči, dekliči kresujejo, Žitnega polja varujejo, Npes.-K.; Kum teh krajev prehude burje in mraza varuje, Levst. (Zb. sp.); mlade žene v. doma, Jurč.; — nicht gelangen lassen: v. koga v kaj, Cig.; prosim, da jih v hudo varuj, Ravn.; straža ga je iz ječe varovala, Ravn.; Bom pel, gosence kaj na repo var'je, Preš.; — v. se, sich hüten, sich schützen; v. se koga, česa, sich vor jemandem, vor etwas schützen; varujte se krivih prorokov! varujte se vpričo ljudi delati dobrih del! Ravn.; ( imprt. se nav. izgovarja vári, vár', várite, vár'te, nam. váruj, várujte); — prim. stvn. vara, Acht, Mik. (Et.).
256. várovavəc, -vca, m. der Behüter, der Bewahrer, Cig.
257. várovavka, f. die Behüterin, die Bewahrerin, Cig.; die Wärterin, Valj. (Rad).
258. varovčı̑n, m. der Hüter, Cig., C.; poljski v., C.; — = pastir, der Viehhüter, Cig., Mik., vzhŠt.- Trst. (Let.); der Gemeindehirt, der Gemeindeschäfer, Mur., Št.- Cig.
259. várovič, m. der Beschützer, (varvič) Mur.
260. várovkinja, f. die Hüterin, Glas.
261. varovník, m. der Hüter, C.; der Bewahrer, Cig.; der Beschirmer, Dol.- Cig.
262. vȃrstvən, -əna, adj. Schutz-: varstvene priprave, nk.; — vormundschaftlich: varstvena oblast, DZ.
263. vȃrstvọ, n. der Schutz, die Hut, die Obhut; — izročiti komu koga ali kaj v varstvo; — die Vormundschaft, DZ., nk.
264. vȃrščina, f. die Sicherheit; die Sicherstellung: varščino dati, Cig.; — die Caution, Cig., DZ., Nov., nk.; das Vadium, Cig., Nov.
265. varȗčka, f. die Kindswärterin, C., Slom., Savinska dol.
266. vȃruh, m. = varih; (tako se piše beseda v novejšem knjištvu; benetski Slovenci izrekajo v tej besedi čisti u, Erj. [Torb.]).
267. vȃruha, f. = varuhinja, Bes.; die Wärterin, Zv.
268. vȃruhinja, f. = varhinja, nk.
269. varuhovȃnje, n. die Ausübung der Vormundschaft, Jurč.
270. varȗn, m. der Betrüger, Jan., SlN.
271. vȃruška, f. die Kindswärterin, Mur.
272. vȃruštvọ, n. die Vormundschaft, C., Let., nk.
273. vȃržet, m. = aržet.
274. vȃs, -ı̑, f. das Dorf; na vaseh, auf dem Lande, Cig.; — v vas iti, priti, zum Besuche gehen, kommen; po vasi priti, zum Besuche kommen, Polj., Idrija; fantje to noč niso ukali, na vasi so pa bili vsi (schwärmten im Dorfe herum), Erj. (Izb. sp.).
275. vasíca, f. dem. vas; das Dörflein.
276. vasníca, f. die Dorfgemeinde, die Dorfschaft, Mur., Cig.; das Dorf, ogr.- Valj. (Rad).
277. vasník, m. = vasovavec, Jan.
278. vasnı̑ški, adj. Dorf-, Cig.; — prim. vasnica.
279. vasovȃnje, n. das Besuchen; — das Fensterln, nächtliches Stelldichein am Fenster der Geliebten.
280. vasováti, -ȗjem, vb. impf. 1) auf Besuch sein, Polj.; na sveti večer vasovali so vaščani drug pri drugem, Zora; hodil sem vasovat k sosedu, Jurč.; — 2) übhpt. bei der Nacht im Dorfe herumschwärmen, Kr.; bes. ein Stelldichein am Fenster der Geliebten haben, Kr.
281. vasovȃvəc, -vca, m. 1) der Besucher, Polj.; — 2) kdor pri dekletu vasuje, Kr.; njenega vasovavca sinoči ni bilo, Polj.; — übhpt. der nächtliche Herumschwärmer, Kr.
282. vasovȃvka, f. die Besucherin, M.; ein Mädchen, das Besuche des Nachts am Fenster empfängt, Kr.; — die Nachtschwärmerin, Kr.
283. vàš, váša, pron. euer.
284. vaščàn, -ána, m. der Dorfbewohner.
285. vaščȃnka, f. die Dorfbewohnerin.
286. vašı̑nəc, -nca, m. einer der Eurigen, C.
287. vȃški, adj. Dorf-.
288. vāta, f. lose Baumwolltafel, die Watte.
289. vȃtał, -la, m. = vatel, die Elle, Mur., Levst. (Slovn.), Krelj, Jsvkr.
290. vātar, -rja, m. der Wattemacher, Cig.
291. vȃtəł, -tla, m. die Elle; na vatle, ellenweise; — prim. furl. vuàdul, palica, Štrek. (Arch.), ( Levst. ( Nov. XXVI. 126.) prim. srvn. waldellen [Waldelle]).
292. vȃtlar, -rja, m. der Ellenritter, Cig., SlN.
293. vȃtlarčək, -čka, m. dem. vatlar; der Ellenritter, Cig.
294. vátlica, f. = latvica, Jan.
295. vávẹk, adv. immer (= v vek), BlKr.
296. vȃvroka, f. brennheiße Suppe, ogr.- Mik.
297. vāza, f. starinska posoda, die Vase.
298. vazāl, m. fevdni podložnik, der Vasall.
299. vazālstvọ, n. die Vasallschaft.
300. vazámən, -mna, adj. = velikonočen, v Brkinih in po istrskem Bregu- Erj. (Torb.); denes gospod pobira vazamne listke, Boršt v Istri- Erj. (Torb.).

   1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani