Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (2.001-2.100)

  1. vǫ́dja, m. der Führer, der Leiter, Mur., Cig., Jan., nk.; v. sovražnih čet, v. kakega zavoda, nk.; der Director, nk.; — po hs. vodja.
  2. vọ̑dje, n. das Wassersystem, Cig. (T.).
  3. 1. vódka, f. dem. voda; das Wässerchen.
  4. 2. vọ̑dka, f. 1) der Hebel, Cig.; — 2) die Sille, der Riemen zur Befestigung der Lockvögel auf dem Vogelherde (vudka), V.-Cig.
  5. vọ̑dkati, -am, vb. impf. (Vögel) locken, Št.- C.
  6. vodljìv, -íva, adj. = 2. voden 2), Cig., Jan.
  7. vodljívost, f. die Leitungsfähigkeit, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  8. vodnár, -rja, m. der Wassermann ( astr.), Cig.
  9. vọ̑dnat, adj. wasserreich, V.-Cig., C., Vest.
  10. 1. vodníca, f. 1) die Führerin, die Leiterin; — zvezda vodnica, der Leitstern, Cig.; — črta v., die Leitlinie, Cel. (Geom.); — 2) das Pferdeleitseil, C.
  11. 2. vodníca, f. die Cisterne, C.
  12. 1. vodník, m. 1) der Führer, der Leiter; — 2) = povodnik, das Handpferd, Hip. (Orb.).
  13. 2. vodník, m. 1) der Wasserkasten, Cig.; — 2) die Wasserabzucht: v. je v puščavi, das Wasser zieht durch die Bergart ab ( mont.), V.-Cig.; die Wasserkluft, Cig.
  14. vodníkast, adj. wassernöthig ( mont.): vodnikasta jama, V.-Cig.
  15. vodnína, f. der Wasserzoll, Cig., Jan.
  16. vodnják, m. 1) der Wasserbrunnen; — die Cisterne; — 2) der Wasserbehälter, Mur., Cig.; das Bassin, Cig., DZ.; der Weiher, Jes.; — 3) das Wasserschaff, C.
  17. vododę́rina, f. der Wasserriss, Cig.; — das Erosionsthal, Cig. (T.); — hs.
  18. vododŕžən, -žna, adj. 1) wasserhaltend: vododržna kotlina, das Reservoir, Cig. (T.); — 2) wasserdicht, Cig.
  19. vodogrȃdnik, m. der Deicharbeiter, Cig.
  20. vodográja, f. die Deicharbeit, Cig.
  21. vodohǫ̑dəc, -dca, m. der Wassertreter, Cig.
  22. vodokàz, -káza, m. eine hydrographische Karte, h. t.- Cig. (T.).
  23. vodolẹ̑čba, f. die Hydropathie, Cig.
  24. vodolẹ̑čnik, m. der Hydropath, Cig., Let.
  25. vodolı̑j, * m. der Wassermann ( astr.), C.
  26. vodolı̑jič, m. der Abzugscanal, vzhŠt.- C.
  27. vodǫ́məc, -mca, m. der Eisvogel (alcedes ispida), Jan., Frey. (F.), Erj. (Ž.), LjZv.
  28. vodomèr, -mę́ra, m. der Wassermesser, das Hydrometer, der Pegel, Cig. (T.), DZ.
  29. vodomę́rən, -rna, adj. Wassermesser-, Pegel-: vodomerni kol, = vodomernik, der Pegel, Levst. (Močv.).
  30. vodomę̑rnik, m. der Wasserstandspegel, Levst. (Močv.).
  31. vodomę̑rski, adj. = vodomeren, DZkr.
  32. vodomę̑rstvọ, n. die Wassermesskunst, Cig. (T.).
  33. vodomèt, -mę́ta, m. der Springbrunnen, Cig. (T.), Sen. (Fiz.), nk.; — rus., češ.
  34. vodonòs, -nǫ́sa, m. das Wasserschaff, Mur., C.
  35. vodonǫ̑səc, -sca, m. der Wasserträger, Mur., Cig., nk.
  36. vodonǫ́sən, -sna, adj. wasserführend, Cig. (T.).
  37. vodonǫ̑snica, f. 1) die Wasserträgerin, Cig.; — 2) das Wasserschaff, Jarn.
  38. vodonǫ̑snik, m. der Wasserträger, C.
  39. vodopàd, -páda, m. der Wasserfall, die Cascade, Cig., nk.; — rus., češ.
  40. vodopíja, m. der Wassertrinker, Habd.- Mik.; — hs.
  41. vodopìs, -písa, m. die Hydrographie, Cig. (T.).
  42. vodopı̑səc, -sca, m. der Hydrograph, Cig.
  43. vodopísən, -sna, adj. hydrographisch, Cig. (T.), Jes.
  44. vodopı̑sje, n. die Hydrographie, Cig.
  45. vodopı̑vəc, -vca, m. der Wassertrinker.
  46. vodopı̑vka, f. die Wassertrinkerin.
  47. vodorávən, -vna, adj. horizontal, Cig. (T.), nk.; — češ.
  48. vodorávnost, f. die horizontale Lage, nk.
  49. vodoshrȃmba, f. das Reservoir, Jes.
  50. vodoshrȃna, f. = vodoshramba, Cig. (T.).
  51. vodoskòk, -skǫ́ka, m. der Wasserfall, Jan., Ist.- Nov.
  52. vodoslǫ́vən, -vna, adj. hydrologisch, Cig.
  53. vodoslǫ̑vje, n. die Hydrologie, Cig.
  54. vodostȃvstvọ, n. = vodno stavstvo, die Wasserbaukunst, die Hydrotechnik, Jan. (H.).
  55. vodotę́čina, f. die Wasserleitung, Z., Levst. (Pril.); — der Wassercanal, Met., Jarn., Cig.
  56. vodotòč, -tǫ́ča, m. 1) der Wassercanal, Cig., Jan., M., Levst. (Cest., Pril., Močv.), Jurč.; vodotoči udarijo črez naše travnike, Jap. (Prid.); velikanski vodotoč je dovajal mestu vodo, LjZv.; podzemeljski v., LjZv.; — 2) das Flussbett, das Rinnsal, Cig., Jan., M., Jes.; Jordan je bil svoj vodotoč do vrha napolnil, Jap. (Sv. p.).
  57. vodotǫ́čina, f. das Flussbett, Cig., Jan.; — das Gerinne, das Fluder ( mont.), C.; — der Canal: vodotočine kopati, Levst. (Zb. sp.).
  58. vodotòk, -tǫ́ka, m. 1) der Wassercanal, Cig., Jan.; — 2) das Flussbett, Cig., Jan., M.; — 3) = vodovod, Cig., Jan.
  59. vodotrẹ̑bnik, m. der Bagger, Levst. (Močv.), Nov.
  60. vodovája, f. = vodovod, Levst. (Nauk); — po stsl.
  61. vodǫ̑vje, n. coll. das Gewässer, die Gewässer, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  62. vodovlàk, -vláka, m. die Wasserpumpe, Cig., Nov.
  63. vodovòd, -vǫ́da, m. die Wasserleitung, der Aquäduct, Cig., Jan., nk.; — rus.
  64. vodovǫ́dən, -dna, adj. Wasserleitungs-, nk.
  65. vodovǫ̑dstvọ, n. die Wasserleitungskunst, Cig. (T.); — die Hydraulik, Cig. (T.).
  66. vǫ̑dstvọ, n. die Führung, die Leitung, die Direction, Cig., Jan., nk.
  67. vofotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = fofotati, Mik.
  68. vogȃł, -ȃla, m. = 1. vogel, Cig., Kr.
  69. vogȃłnica, f. das Eckbrett, Cig.
  70. vogȃłnik, m. ein behauener Eckstein, Dict.
  71. 1. vǫ̑gəł, -gla, m. = 1. ogel, die Ecke; — za voglom; na tri vogle miza.
  72. 2. vǫ̑gəł, -gla, m. = 2. ogel, die Kohle, Guts., Mik.; (vogol, Mur.).
  73. vǫ̑gəłn, -łna, adj. Eck-.
  74. 1. vǫ̑gəłnica, f. 1) die Eckkachel, Cig.; — 2) das Winkelmaß, Mur.
  75. 2. vǫ̑gəłnica, f. 1) zum Kohlenbrennen zusammengelegtes Holz, der Kohlenbrand, der Kohlenmeiler, Mur., C., vzhŠt.; — vogelnico žgati, Kohlen brennen, Mur.; — 2) vogelníca, die Kohlenbirne, die Frauenbirne, Jarn., C.
  76. vǫ̑gəłnik, m. der Eckstein, Mur., Cig., Trub.; vogəłník, Dict.
  77. vogəłnják, m. die Eckkachel, Cig.
  78. 1. voglár, -rja, m. 1) = 1. oglar, der Schmarotzer (bei Hochzeiten und dgl.), Št.- Cig., Jan.; — 2) der Herumstreicher, der Nachtschwärmer, M., C., ZgD.
  79. 2. voglár, -rja, m. = 2. oglar, Mur.
  80. 1. voglaríca, f. die Schmarotzerin, Cig., Jan.
  81. 2. voglaríca, f. = oglarica, die Köhlerin, Mur.
  82. vogláriti, -ȃrim, vb. impf. 1) = 1. oglariti, na voglih stati in prežati, Polj.; schmarotzen (bei Hochzeiten u. dgl.), Cig., Jan.; v. pri ženitovanjskem gostovanju, Zv.; — 2) herumstreichen, bei der Nacht herumschwärmen, fensterln, M., Polj.
  83. voglárjenje, n. 1) das Schmarotzen (bei Hochzeiten und dgl.); ( prim. voglariti 1)); — 2) das Herumschwärmen bei der Nacht, das Fensterln, Bes., ZgD., Polj.
  84. vǫ̑glast, adj. = oglast, eckig.
  85. voglàt, -áta, adj. = oglat, eckig.
  86. vogláti, -ȃm, vb. impf. 1) ausecken, Cig.; — 2) = voglariti 1), Cig.
  87. voglátost, f. die Eckigkeit.
  88. voglę̑n, m. = oglen, die Kohle, Mur., C., Mik., vzhŠt.
  89. vǫ̑glenica, f. = 2. vogelnica 1), oglenica, BlKr.
  90. vogleníšče, n. der Feuerherd in der Schmiede, C.
  91. voglę̑nka, f. = oglenka, die Glutpfanne, C.
  92. vǫ̑glje, n. coll. = oglje, die Kohlen, Guts., Mur. i. dr.
  93. vogljíšče, n. der Kohlenbrand, C.
  94. voglováti, -ȗjem, vb. impf. = voglariti 2), M.
  95. voglǫ̑vje, n. die Hundsrose, die Hagebutte (rosa canina), Jarn., Mur., Josch.
  96. vogríca, f. neka riba: die Zärte (cyprinus vimba), Cig., Frey. (F.).
  97. vòh, vǫ́ha, m. der Geruchssinn, der Geruch, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
  98. voháč, m. der Spion, der Ausspäher, Cig.
  99. voháłən, -łna, adj. Geruchs-: vohȃłni živec, Cig. (T.).
  100. vohálọ, n. das Geruchsorgan, Jan., Cig. (T.).

   1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA