Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (19.101-19.200)

  1. pohȃjkovavəc, -vca, m. der Müßiggänger, der Pflastertreter; tudi: pohajkovȃvec.
  2. pohȃjkovavka, f. die Müßiggängerin; tudi: pohajkovȃvka.
  3. pohapščevína, f. = hapščevina, vzhŠt.- C.; die Fischtraube, Trumm.
  4. pohentováti, -ȗjem, vb. impf. wiederholt mit dem Worte hent oder hentaj fluchen, Z.
  5. pohinávčiti se, -ȃvčim se, vb. pf. ein Heuchler werden, SlN.
  6. pohiševáti, -ȗjem, vb. impf. in die Häuser herumgehen, hausieren, Mur., Guts.- Cig., Jan., M., Navr. (Let.).
  7. pohiševȃvəc, -vca, m. 1) der Hausierer, Mur., Guts.- Cig., Jan., DZ.; — 2) der in die Hausgenossenschaft Aufgenommene, Glas.
  8. pohiševȃvka, f. die Hausiererin, Jan.
  9. pohiševȃvstvọ, n. der Hausierhandel, Cig.
  10. pohı̑štvọ, n. 1) das Hausgeräth, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., C., Trub.- Mik., Ravn., ogr.- Valj. (Rad), nk.; — 2) das Hauswesen, pohištvo ravnati, Dalm.; — das Hausvermögen, ogr.- Valj. (Rad); k pohištvu spadajo tudi hrami, travniki, logovi, ogr.- Valj. (Rad); — 3) die Behausung, Dalm.; pri svojem pohištvu imeti za vsacega berača pripravljen dar, Npes.-K.; — das Wohngebäude, Meg., Dict., Cig., Jan., Danj.- Mik.; izmed drevja se vidijo bela pohištva, LjZv.
  11. pohitẹ́vati, -am, vb. impf. ura pohiteva, die Uhr geht zu schnell, Z.
  12. pohitrováti, -ȗjem, vb. impf. ad pohitriti; beschleunigen, Nov.
  13. pohlę́vən, -vna, adj. sanft, gelassen, fromm; pohlevna dušica, pohlevna prošnja, pohlevno prositi; p. otrok, ein ruhiges, frommes Kind; pohleven dež, ein sanfter Regen, Jan., jvzhŠt.; — demüthig.
  14. pohlẹ̑vje, n. die Stallungen, Z.; ne maram za kozla tvojega pohlevja, Ravn.- Valj. (Rad).
  15. pohlę̑vnik, * m. pohleven človek, Valj. (Rad).
  16. pohlę́vnost, f. die Sanftheit, die Gelassenheit; — die Demuth.
  17. pohlę̑vščina, f. = pohlevnost, Z., Trub., Dalm., Schönl., Jap. (Sv. p.); ponižnost in p., Bas.
  18. pohotẹ̑nstvọ, n. = pohotenje, kajk.- Valj. (Rad).
  19. pohotljìv, -íva, adj. lüstern, geil, wohllüstig, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.
  20. pohotljívost, f. die Lüsternheit, die Begehrlichkeit, die Geilheit, Cig., C., nk.
  21. pohreceváti, -ȗjem, vb. impf. keuchen, C.
  22. pohrepávati, -am, vb. impf. = pohrepovati, hüsteln, Cig.
  23. pohrepováti, -ȗjem, vb. impf. zeitweise röcheln, hüsteln o. krachen, Z.; schnarren, Jan. (H.).
  24. pohrkováti, -ȗjem, vb. impf. ad pohrkati, pohrkniti; wiederholt solche Laute ausstoßen, wie wenn man sich räuspert, LjZv.; bolnik na postelji pohrkuje, Glas.
  25. pohtẹ̑vica, f. die Velleität, Cig. (T.).
  26. pohujševáłən, -łna, adj. Ärgernis gebend, anstößig, Jan., nk.
  27. pohujševáti, -ȗjem, vb. impf. ad pohujšati.
  28. pohujšljìv, -íva, adj. Ärgernis gebend, anstößig.
  29. pohujšljı̑vəc, -vca, m. der Ärgernis gibt; der Sittenverderber, Cig., Ravn.- Valj. (Rad).
  30. pohujšljı̑vka, f. die Ärgernis gibt, Z., LjZv.
  31. pohujšljívost, f. die Anstößigkeit.
  32. pohvȃla, f. die Belobung, das Lob; die Anerkennung; pohvale vreden, anerkennungswert; Bog je hvale vreden, človek pa pohvale, Npreg.- Jan. (Slovn.); hrumeča p., rauschender Beifall, Cig.
  33. pohvalè, -ę́ta, m. der Prahlhans, Svet. (Rok.).
  34. pohvȃłək, -łka, m. der Lobspruch, C.
  35. pohváłən, -łna, adj. 1) Belobungs-, Lob-, Mur., Cig., Jan.; pohvȃłnọ pismo, das Belobungsdecret, Cig.; pohvalni pogovor, die Lobrede, Cig. (T.); — lobend, beifällig, nk.; pohvalno kaj omeniti, nk.; — 2) lobenswert, ruhmwürdig, Cig.; — (govori se nav.: pohválən).
  36. pohvalílọ, n. das Belobungsschreiben, Cig.
  37. pohváliti, -im, vb. pf. 1) beloben; p. šolarja; — 2) p. kaj, zu etwas ja sagen, es gutheißen, genehmigen, Cig.; billigen, Jan.; pohvalil je njegovo, er gab ihm recht, Cig.; nasvet se pohvali, der Antrag wird angenommen, Levst. (Močv.); — 3) p. se, sich rühmen; pohvalil se je, da ima dobro letino; p. se s čim, sich einer Sache berühmen, Cig.
  38. pohváljenəc, -nca, m. der Belobte, Cig.
  39. pohvaljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad pohvaliti.
  40. pohvȃłnica, f. die Lobschrift, Cig. (T.); — das Loblied, Jan. (H.).
  41. pohvȃłnik, m. der Rühmer, Mur.
  42. pohváłnost, f. die Rühmlichkeit, Cig.
  43. poigrávati, -am, vb. impf. wiederholt spielen, Levst. (Zb. sp.).
  44. poistinı̑təv, -tve, f. die Constatierung, DZ.
  45. poistovę́titi, -ę̑tim, vb. pf. identificieren, Cig. (T.); — prim. hs. istovetni, derselbe.
  46. poizgotǫ́viti, -ǫ̑vim, vb. pf. nach und nach fertig machen, Z.; zdaj smo na polju precej vse poizgotovili, jetzt sind wir mit der Feldarbeit so ziemlich fertig geworden, jvzhŠt.
  47. poizvẹ̀d, -vẹ́da, m. = poizveda, C.
  48. poizvẹ̑da, f. die (ämtliche) Erhebung, Cig. (T.).
  49. poizvẹ́dati, -am, vb. impf. ad poizvedeti; zu erfahren suchen: kogar misli p., Cig.
  50. poizvẹdávati, -am, vb. impf. = poizvedovati.
  51. poizvẹ̑dba, f. die Erfahrung, die Erhebung, der Erfolg des Forschens, nk.
  52. poizvẹdẹ́ti, * -vẹ́m, vb. pf. in Erfahrung bringen, erheben; — prim. pozvedeti.
  53. poizvẹ̑dič, m. der sich erkundigt, C.
  54. poizvẹdováłən, -łna, adj. Erforschungs-, Erkundigungs-, nk.
  55. poizvẹdovȃnje, n. das Nachforschen.
  56. poizvẹdováti, -ȗjem, vb. impf. in Erfahrung zu bringen suchen, nachforschen; — prim. pozvedovati.
  57. pojadikováti, -ȗjem, vb. pf. ein wenig jammern, Jurč.; — prim. jadikovati.
  58. pojasnjevȃnje, n. das Aufklären, die Erklärung, Jan., nk.
  59. pojasnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad pojasniti, Cig., Jan., nk.; (tudi: pojašnjevati, DSv.).
  60. pojasnjevȃvəc, -vca, m. der Erklärer, Jan. (H.).
  61. pojȃtəv, -tve, f. die Brunft, C., Z.
  62. pojàv, -jáva, m. die Erscheinung, Cig. (T.), nk.; prirodni p., die Naturerscheinung, Cig. (T.), Navr. (Let.); svetlobni p., die Lichterscheinung, Žnid.
  63. pǫ́jav, adj. brunftig, Jan. (H.).
  64. pǫ́javəc, -vca, m. 1) der Treiber, M.; — 2) = beluš, wilder Spargel, C.; — = pojalnik, die Sommerwurz (orobanche), Josch.
  65. pǫ́javica, f. 1) = pojalica, stürmisches Wetter, Guts., Jarn., Cig.; — der Strichregen, Jan.; — 2) der Begattungstrieb des Viehes, die Brunft, Z.
  66. pojáviti se, -jȃvim se, vb. pf. sich zeigen, erscheinen, Cig.
  67. pǫ́javka, f. = beluš, wilder Spargel (asparagus officinalis), C.
  68. pojávljati se, -am se, vb. impf. ad pojaviti se; sich zeigen, zum Vorschein kommen, nk.
  69. pojecȃvəc, -vca, m. der Stotterer, C.; der Stammler, Z.
  70. pojeceváti, -ȗjem, vb. impf. stottern, stammeln, Z.
  71. poječávati, -am, vb. impf. wiederholt aufächzen: poječavajo in pokajo veje, Vrt.
  72. pojẹdávati, -am, vb. impf. = pojedati, C.
  73. pojekováti, -ȗjem, vb. impf. wiederholt aufächzen, ächzend etwas vorbringen, DSv.
  74. pojenjávati, -am, vb. impf. = pojenjevati.
  75. pojenjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad pojenjati = ponehovati.
  76. pojmotvǫ̑rje, n. die Begriffsbildung, Cig. (T.).
  77. pójmovən, -vna, adj. begrifflich, abstract, Cig. (T.); pojmovna beseda, das Begriffswort, Cig. (T.).
  78. pojmovı̑tost, f. das Begriffsvermögen, die Fassungskraft, h. t.- Cig. (T.).
  79. pokarávati, -am, vb. impf. ad pokarati; wiederholt tadeln, rügen, Prip.- Mik.
  80. pokarljìv, -íva, adj. eine Rüge enthaltend: pokarljiva beseda, ein rügendes Wort, C.
  81. pokašljevȃnje, n. das Gehuste, das Hüsteln.
  82. pokašljeváti, -ȗjem, vb. impf. wiederholt aufhusten, zeitweise husten, hüsteln.
  83. pokašljevȃvəc, -vca, m. der Hüstler.
  84. pǫ́kavəc, -vca, m. 1) človek, kateri poka ( n. pr. z bičem), der Schnalzer; — 2) der Specht, C.; — 3) der Krachapfel, C.; — die Spaltfrucht, Cig. (T.); — 4) neka vinska trta, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); die Geißdutte, der Mehlweiß, Trumm.; — 5) das Knallpulver, Jan.
  85. pǫ́kavka, f. 1) die Knallbüchse, Cig.; — 2) die Quetschbirne, die Knackbirne, Cig., C.
  86. pokazȃvəc, -vca, m. der Vorzeiger, der Vorweiser, Cig., Jan.; — pogl. pokaznik.
  87. pokazȃvka, f. die Vorzeigerin, Cig.
  88. pokazljı̑vəc, -vca, m. der Pfuscher, C.
  89. pokaznı̑təv, -tve, f. die Bestrafung, DZ.
  90. pokaznováti, -ȗjem, vb. pf. bestrafen: mora biti pokaznovan, Let.
  91. pokazovȃnje, n. das Zeigen; das Vorweisen.
  92. pokazováti, -ȗjem, vb. impf. ad pokazati; zeigen.
  93. pokazovȃvəc, -vca, m. der Zeiger, Cig., Jan.
  94. pokəsnẹ́vati, -am, vb. impf. zögern: p. z vožnjo, die Fahrt verzögern, DZ.
  95. pokimávati, -am, vb. impf. = pokimovati, jvzhŠt.
  96. pokimováti, -ȗjem, vb. impf. wiederholt nicken.
  97. pokinkováti, -ȗjem, vb. impf. 1) ad pokinkati, nicken, wackeln, C.; — 2) den Nachhochzeitsschmaus halten, C.; ( prim. pokinka).
  98. pokisljìv, -íva, adj. säuerlich, Cig.
  99. pokisováti, -ȗjem, vb. impf. ad pokisati.
  100. pokívati, -am, I. vb. pf. = pokimati, ogr.- C.; — II. vb. impf. kränkeln, C.

   18.601 18.701 18.801 18.901 19.001 19.101 19.201 19.301 19.401 19.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA