Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (18.201-18.300)

  1. plavížev, adj. iz plaviža narejen, V.-Cig.
  2. plȃvje, n. das vom Wasser angeschwemmte Treibholz u. dgl., Cig., Jan., Gor.; die Ablage, die Anschütt des Flusses ( geogr.), Cig. (T.).
  3. 1. plȃvka, f. die Blondine, Cig., Zora; — eine fuchsrothe Stute, ogr.- C.; — goveje ime, Tolm.- Erj. (Torb.); eine fahle Kuh, Cig.; eine hellaschgraue Kuh, Z., jvzhŠt.
  4. 2. plȃvka, f. 1) die Meerschwalbe, Cig.; die weißgraue Seeschwalbe, die Brandseeschwalbe (sterna cantiaca), Frey. (F.); tudi: die Sturmmöwe (larus cyanorhynchus), Frey. (F.); — 2) eine Art Zwetschke, C.; — 3) = črnjavka, die Strieme, C.
  5. 1. plȃvkast, adj. fahlgelb, falbicht, blond, Cig., M.
  6. 2. plȃvkast, adj. bläulich; — prim. 2. plav, adj.
  7. plȃvkati, -am, vb. impf. schwanken (von einer Flüssigkeit in einem nicht vollen Gefäße), Z., C.
  8. plavljénje, n. 1) das Flößen, das Schwemmen; — die Floßfahrt, DZkr.; — 2) das Schmelzen, Gor.
  9. plavníca, f. 1) der Holzflößgraben, C., Z.; — 2) die Schwimmhaut der Schwimmvögel, ogr.- C.
  10. plȃvnik, m. 1) das Aufwaschfass, das Spülschaff, Cig., C.; eine Art Kufe, worin Trauben getreten werden, M., Štrek.; = čeber, kad, Kras, Ip., Goriš.; (plałnik?); — 2) der Treibherd ( chem.), Cig. (T.), C.
  11. plavnína, f. die Floßgebür, Cig., Jan.
  12. plavokǫ́drast, adj. blondgelockt, Cig.
  13. plavolàs, -lása, adj. blondhaarig, nk.
  14. plavolȃsəc, -sca, m. der Blondhaarige, nk.
  15. plavolȃska, f. die Blondine, nk.
  16. plavoličina, f. neka vinska trta, vzhŠt.- C.
  17. plavọ̑t, f. 1) ein angeschwemmter Gegenstand, C.; coll. das Anschwemmicht, C., Z.; — 2) die Fischflosse, C.
  18. plavotáti, -ȃm, vb. impf. Wellen schlagen, schwanken, vzhŠt.- C.
  19. plavọ̑tina, f. das Anschwemmicht, Cig.
  20. plavọ̑tje, n. das Angeschwemmte, das Anschwemmicht, C.
  21. plavovína, f. neka vinska trta, C.
  22. plȃvstvọ, n. 1) das Floßwesen, Cig.; — 2) die Schmelzkunst, Cig., Jan.
  23. plȃvščina, f. das Floßholz, Jan.
  24. plȃvta, f. der Säekorb, kajk.- Valj. (Vest.).
  25. plavúš, m. = plaviš, C.
  26. plavúša, f. kravje ime, kajk.- Valj. (Rad).
  27. plavȗt, f. 1) die Flosse, Cig., Jan., Rib.- Mik., BlKr., vzhŠt.; bodeče plavuti, die Borstflossen, Cig.; — 2) ein Büschel Binsen, worauf die Fischer den Köder binden, die Puppe, V.-Cig.; — prim. plavot.
  28. plavúta, f. die Flosse, die Flossfeder; zadnje plavute, die Steißflossen, Cig. (T.).
  29. plavȗtar, -rja, m. plavutarji, Flossenthiere, Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  30. plavȗtarica, f. = plavutar, Cig.
  31. plavútast, adj. flossig, Cig.; plavutaste noge, Ruderfüße, Cig. (T.).
  32. plavútati, -am, vb. impf. schwimmen, schweben, C.
  33. plavútən, -tna, adj. Flossen-; — flossig, Jan.
  34. plavútina, f. = plavotina, das Angeschwemmte, Cig., Svet. (Rok.).
  35. plavútiti, -ȗtim, vb. impf. schwimmen, C.
  36. plavȗtje, n. = plavotje, die Anschütt, Cig.
  37. plavȗtnik, m. der Flößer, Hip. (Orb.).
  38. plavutnína, f. coll. = plavutarice, Cig.
  39. plavutonòg, -nǫ́ga, adj. flossfüßig, Cig.
  40. plavutonǫ̑žəc, -žca, m. der Ruderfüßler, Jan.; plavutonožci, Robben (pinnipedia), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  41. plȃvž, m. der Schmelzofen, der Hochofen; p. pustiti, den Hochofen ablassen, V.-Cig.; — prim. bav. blaehaus = Schmelzhütte, Štrek. (LjZv.).
  42. plȃvžar, -rja, m. der Schmelzer, der Hüttenarbeiter, V.-Cig., Jan.; plavžarji, Hüttenleute, Cig.
  43. plȃvžarski, adj. hüttenmännisch, Hütten-, Cig., Jan.
  44. plȃvžarstvọ, n. das Hüttenwesen, die Hüttenkunde, Cig., Jan., DZ.
  45. plazavəc, -vca, m., Cig. (T.), pogl. plazivec.
  46. plazı̑vəc, -vca, m. plazivci, Reptilien (reptilia), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  47. plazovína, f. = plazina, stark abschüssiger Gebirgsabhang, Mur., C., Jes.
  48. plazǫ̑vje, n. = plazovina, plazina, C.
  49. plečevína, f. das Schulterstück, C., Z.
  50. plẹ̑čva, f. = pletev, das Jäten, C., Valj. (Rad), Ljub.
  51. plẹ́hav, adj. = plešiv, C.
  52. plẹhȃva, f. eine kahle Fläche, Z.; die Wald- oder Ackerblöße, C.
  53. plehovína, f. die Blechware.
  54. plemenı̑štvọ, n. der Adelstand, der Adel, Cig.
  55. plemenitȃštvọ, n. der Adel, Jan. (H.).
  56. plemenı̑təv, -tve, f. die Begattung, Cig., C.; konjska p., die Beschälung, Levst. (Nauk).
  57. plemenı̑tva, f. = plemenitev, DZ.
  58. plemę̑nstvọ, n. der Adelstand, Cig., Jan., DZ.; p. po rodu, der Geburtsadel, Jan.
  59. plę̑mstvọ, n. der Adelstand, die Adeligen, Cig., Jan., C., nk.
  60. plẹnı̑təv, -tve, f. die Plünderung, Jan., nk.
  61. plẹnı̑tva, f. = plenitev, C.
  62. plẹnìv, -íva, adj. schieferig: plenivo železo, Cig., C., Svet. (Rok.), Lašče, Prim.- Erj. (Torb.), Dol., Št.; pleniva kosa, Dol.; pleniva desetica nima cvenka, Dol.; p. kamen, pleniva posoda, C.; p. zob (kateri se rad krši), Notr.; — blätterig, Erj. (Min.).
  63. 1. plẹnı̑vec, -vca, m. der Plünderer, der Freibeuter, Cig., C.
  64. 2. plẹnı̑vəc, -vca, m. plenivci, Phyllite, Erj. (Min.); — prim. pleniv.
  65. plẹnı̑vka, f. die Plündrerin, Cig.
  66. 1. plẹnjàv, -jáva, adj. ergiebig; letos je plenjavo žito, daje mnogo zrnja, Lašče, Goriš.- Erj. (Torb.); tudi: plẹ́njav, Št.
  67. 2. plẹ́njav, adj. = pleniv, schieferig: plenjava kosa, Št.
  68. plẹnjávost, f. die Ergiebigkeit, Jan.
  69. plẹnjeváti, -ȗjem, vb. impf. = 1. pleniti, plündern, Dalm.
  70. plẹnjevı̑t, adj. = 1. plenjav, ergiebig, Cig.
  71. 1. plẹnjìv, -íva, adj. = 1. plenjav, C., M.
  72. 2. plẹnjìv, -íva, adj. = plenast, pleniv, M., Z., Poh.; apnenik je večkrat plenjiv, Vrtov. (Km. k.).
  73. plẹnolǫ́vən, -vna, adj. auf Beute ausgehend: plenolovna postolka, Vrt.
  74. plẹnovı̑t, adj. = 1. plenjav, ergiebig: plenovito žito, Mik.
  75. plentávati, -am, vb. impf. = plentovati; z besedo "plent" kleti: Že dobro zna plentavati, Plentavati, šentavati, Npes.-Vraz.
  76. plentováti, -ȗjem, vb. impf. z besedo "plent" kleti: ti, grešnik, šentuješ, plentuješ, preklinjaš, Jsvkr.
  77. plesàv, -áva, adj. tanzlustig, tanzsüchtig, Jan. (H.).
  78. plesȃvəc, -vca, m. der Tänzer; Oj majhno postojva, preljubi plesavec! Preš.
  79. plesȃvka, f. die Tänzerin; p. jokavka = vieler Tanz raubt den Kranz, Cig.
  80. plesȃvstvọ, n. die Tänzerwelt, C.
  81. pleskȃrstvọ, n. das Anstreichergewerbe, nk.
  82. pleskȃvəc, -vca, m. der Klatscher, Mur.
  83. plę̑skavica, f. = prašna konoplja, der Fimmel, Erj. (Torb.).
  84. plẹ́sniv, adj. schimmelig; — o vinu: kahmig, Cig., Jan.; — tudi: plẹsnìv, -íva, Mur.
  85. plẹsnı̑včev, adj. Schimmel-: plesnivčeva kožica, Nov.
  86. plẹsnı̑vəc, -vca, m. der Schimmel, Cig.
  87. plẹsnivẹ́ti, -ím, vb. impf. schimmeln, Jan., M.; — o vinu: kahmen, Cig.; — (plesniviti = plẹ́snivẹti, Dict.).
  88. plẹsnivína, f. der Schimmel, C.
  89. plesnivǫ̑ča, f. der Schimmel, C., vzhŠt.
  90. plẹ́snivost, f. die Schimmeligkeit; tudi: -ívost.
  91. plẹ́snjav, adj. = plesniv, Štrek.; (-njev, Cig., Jan.); po plesnjavem dišati, muffeln, Cig.
  92. plẹsnjȃva, f. der Schimmel, C.
  93. plẹ́snjavəc, -vca, m. ein schimmelfarbiges Pferd, der Grauschimmel, Cig.; — der Graukopf ( zaničlj.), Cig.
  94. plẹ́snjavost, f. die Schimmeligkeit, (-evost) Cig.
  95. plẹ́snovati, -ujem, vb. impf. = plesneti, Guts., Cig., Jan.; črevlji v kotu tvoje hiše plesnujejo, Jap. (Prid.); v neumnosti ali nevednosti p., Jap. (Prid.).
  96. plesovǫ́dja, m. der Ballmeister, Cig.; der Tanzmeister, C., nk.
  97. plẹ́šav, adj. = plešast.
  98. plẹ́šavəc, -vca, m. = plešec 1), plešivec, Dict.
  99. plẹ́šavost, f. die Kahlheit.
  100. pleščȃva, f. die Üblichkeit infolge verdorbenen Magens, Blc.-C.

   17.701 17.801 17.901 18.001 18.101 18.201 18.301 18.401 18.501 18.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA